Eden izmed mnogih animejev, ki sem jih že osebno nekajkrat predlagal (Najbolj touching konec ewah), sem za izvrstno priložnost za Dan upora proti okupatorju namenil prispevek še na SloAnime portalu. Upravičen predlog, saj zgodovinski dogodek in tematika TV serije nista tako daleč. V sami seriji so zamenjane le vloge in ureditev Sveta.
Dobite jo tukaj:
Code Geass 1. sezona (25 epizod) (1080p HD)
Code Geass 2. sezona (25 epizod) (720p HD
LP
DjJuvan
Industrija animejev in mang, nasploh pa novičkarski svet mi je postal že tako nezanimiv in dolgočasen za spremljat, da se mi sploh ne da več pisat generičnih vsebin najav, napovednikov, zanimivosti, poročil, itd. Prvič zato, ker tega nihče noče cenit, drugič pa ker nikomur ni mar, da bi se še sam potrudil spisat kaj iz svojega interesa. Da ni “časa” je bulšit izgovor. Če hočete brat “novice”, jih imate na Animesloveniji, pa se tam ukvarjajte z blestečim portalom.
Mene bolj zanima le še video produkcija in kako bi spravil aktualno vsebino v video zapis. To je trenuten trend po svetu, prav tako prinaša veliko bolj resnega zgleda na projekt. Produkcija video izdelkov pa zahteva veliko priprave, ljudi in resnosti (opreme niti ne, ker sem založen). Izvesti se da tudi one-man-band, vendar nima smisla. Poskušal sem že z video blogi na temo animejev, ki niti niso bili slaba zasnova, vendar moje prosto gobcanje nima širokega besedišča, zato sem ga kar hitro opustil. Druga zamisel je bila, da bi s pomočjo vnaprej spisanega scenarija izdelal podoben video blog, vendar je problem v vsebini, ki bi jo na ta način podajal ter prostor kjer bi lahko v miru snemal. Tretja varianta pa je že precej širša ideja, ki bi bila spet odvisna od prostora in tudi precej ljudi. Ker iz glave ne poznam nikogar iz Ljubljane ali bližnje okolice, ki bi imel vsaj minimalni interes v isti hobi in veselje do video produkcije in nastopanja, spet ideja pade v vodo. Sicer pa ima ta ideja tudi potencialni dohodek, ki bi se gradil na osnovi pokroviteljev. Zanimanje je, le izvedba je problem.
To bi bilo res idealno preživljanje iz dveh združenih hobijev. Ali kot kroži rek po twitterju: “If you want a perfect job for yourself, don’t look for it. Create it.”
Ravno sproduciral sem manjši (čeprav 18minut ni ravno malo) predstavitveni film o animejih mangah. Romal je na Japankajne, ki se ga osebno nisem mogel udeležiti. Bil pa je precejšen izziv in precej instant projekt (zaradi omejenosti s prostim časom). Morda se ga bo objavilo tudi na spletu, vendar zagotovo ne na Youtube, ker ga bodo zaradi mnogih klipov iz animejev in zaščitenih glasbenih podlag hitro skenslali in nam zaprli račun. YouŠit.
Dramatično-komična (gre to sploh skupaj?) anime TV serija Hanasaku Iroha bi bila lahko opisana z enim stavkom; “iskanje samega sebe in kaj bom v življenju počel.” Zelo sveža 26-delna zgodba o najstniškem dekletu Ohana Matsumae, ki se preseli iz Tokijskega velemesta v manjšo podeželjsko mestece in se tam nastani v babičinem gostišču, kjer v popoldanskem času opravlja delo natakarce/služkinje. Preprosta štorija, ki pa ima tudi glavo in rep.
Ohana Matsumae v Tokiju živi s svojo materjo. Njena mati je neke vrste novinarka in pisateljica raznih člankov. Vedno zaposlena in praktično odvisna od svoje hčerke, katera ji pripravlja zajtrk-kosilo-večerjo. Sliši kot zelo pridno vzgojena punca, ki pa je preveč svojeglava, drzna, energična, nepremišljena, glasna, predrzna, vtika se v stvari drugih in malce sebična. Celo tipček v Tokiju se je zaljubil vanjo, se izpovedal, vendar ga je zavrnila s svojim arogantnim mišljenjem, da želi doživeti nekaj več v življenju. Jo je pa preselitev v majhno mesece in delo pri babici dobro udarilo okoli kepe (večkrat!).
Težko rečem, kaj pričakovati od serije, saj v ospredju ni le življenje Ohane, ampak tudi ljudi okoli nje. Celotno gostišče (nekaj 10 folka) znatno vpliva na Ohano, enako pa tudi ona vpliva na njih. Skozi serijo dobiš občutek, da Ohana postane nek (energičen) mediator za povezovanje ljudi – tudi v zelo slabih trenutkih. Zaradi vsega dogajanja vsako epizodo gledaš z velikim užitkom in čakaš na naslednjo, kot bi gledal limonadnico.
Ohana se “najde” v delu natakarice gostišča, vendar pa se kaj kmalu zave nekaj drugih zamujenih priložnosti.
Zelo zanimiva dramatična zgodba, s popolnoma nobenimi nadrealističnimi elementi in dovolj komičnimi vložki, da te tudi nasmeje. Sicer pa nam da malce tudi razmišljati o lastni prihodnosti.
O animeju je diskusija tudi na SloAnime Forumu. Celoten paket za ogled pa poiščite na nyaa.eu.
Zadnje čase bolj slabo skrbim za svoj blog, zato je čas za nekaj sveže vsebine. Glede na konstantno delo v video produkciji, se mi zna spet zgoditi mrk pri pisanju tega bloga. Ampak hočem vseeno poskusiti znova … zato tudi osvežen izgled.
Začel bom z enim zelo odraslim in družbeno realnim animejem, v bistvu 11-delno TV serijo narejeno po istoimenski mangi – Usagi Drop. Naslov je malce smešen, ker nima ravno veliko veze z zajčki, če odštejemo zajčkasto začetno animacijo vsake epizode. Se pa zato v zgodbi postavimo v čevlje starejšega moškega v zgodnjih tridesetih letih po imenu Daikichi. Tipičen japonski moški, uspešen v podjetju, kjer se izdelujejo oblačila, saj tam preživi praktično cel dan. Nima žene, nima otrok, običajno po službi hodi popivat s sodelavci. Deloholik.
Vse pa se začne zapletati s smrtjo njegovega dedka. Daikichi na pogrebu izve, da je imel dedek še enega nezakonskega otroka. Nihče ne ve, čigav otrok pravzaprav je. Ker nihče od sorodnikov otroka ne želi vzeti te ljubke mlade deklice, Daikichiju dopizdi njihovo pregovarjanje in se javi za nadomestnega starša. Njegov odziv je požel šok. Deklica po imenu Rin je tihe narave in ni imela nič proti temu, celo najraje je imela Daikichija, saj je bil na las podoben svojemu dedku.
Tukaj pa se celotna dogodivščina prične. Samski moški brez kakršnih koli izkušenj z otroki ni ravno najboljši kandidat za oskrbo mladoletnega dekleta. Vse pa se izkaže, da je bila Rin že od rojstva zelo lepo in primerno vzgojena, zato je bila marsikatera težava Daikichiju prihranjena.
Daikichi je moral znatno spremeniti svoj način življenja. Kaj vse je moral pustiti za sabo, se podati v nove stvari in kaj ga je pri tem najbolj veselilo… za to boste pa pač morali pogledati to ljubko 11-delno serijo.
Osebno sem se kar topil ob ogledu, ker so res realno in življenjsko upodobili življenje dveh posameznikov, ter družbe okoli njih. V zgodbi srečamo res popolnoma različne osebnosti, od najmlajših do starejših. Rin je prijazna in primerno vzgojena, ko pa se srečamo z njeno daljno sorodnico, je ta čisto nasprotje. Prijatelj od Rin je čisto tipičen mulc, ki rad počne pizdarije – to potrdi tudi Daikichi, ki v njemu najde sebe v podobnih letih.
O animeju več tudi na SloAnime Forumu. Za ogled pa poiščite paket epizod na nyaa.eu.
~ DjJuvan
Letos se je odvil že deseti anime/manga dogodek v Sloveniji, le-tega sem se udeležil in se imel fajn. Gre že za deseto obletnico dogodka Novoletka, ki je nastala pod okriljem skupnosti AnimeSlovenija. Letos sta jo organizirali dve dekleti, veliko pa nas je pripomoglo k njegovi odličnosti. Program je bil zanimiv, videl sem ogromno kulskih cosplayev, nastopal v tekmovanju za nagrado v cosplayu in poziral pred kamerami obiskovalcev=) (jezen sem le bil, ker nisem pravočasno dobil pravih očal za svoj lik, pa tudi frizura se je stalno upirala želeju). Jaz sem upodabljal lik Lokija iz Fairy Tail animeja. Moja draga pa je pred tem japonskim kostumom upodabljala Lucy iz Fairy Tail.
Za boljši občutek, kako kulsko je bilo, si oglejte naslednji remix posnetkov, ki sem ga sestavil iz nabranega posnetega materiala.
Za več fotografij in video posnetkov pa si poglejte novičko na SloAnime portalu.
Nisem si mislil, da bom šel še kdaj na tradicionalno Novoletko skupnosti AnimeSlovenije, kot običajen gost. Glede na to, da sem v prejšnjem letu veliko pripomogel k relokaciji in organizaciji(pomagala tudi moja boljša polovica) dogodka v knjižnici Otona Župančiča, bi se nekako pričakovalo obdržati to dejavnost in odgovornost, ki ga tak dogodek zahteva. Pa ne bom, letos sem se odkrižal vsega, naj se drugi raje matrajo z organizacijo… V koš sem (s strinjanjem moje so-organizatorke) zbrcal tudi Ilustrarium, saj se je zaradi neresnosti sodelujočih popolnoma sesu iz vidika organizacije. Obiskovalcem je bil odličen, a vseeno je beseda organizatorjev zadnja.
Tako pa letos ponujam le brezplačno piarovstvo/oglaševanje tradicionalnemu dogodku, ki ni nikoli imel nič s SloAnime, le vedno več obiskovalcev prihaja iz naslova SloAnimejevske skupnosti, kot pa izvorne AnimeSlovenske. Saj se je zasedba organizatorjev zadnjih treh let ključno spremenila, skupnost pa praktično propadla. A ni kej, glede na stanje, bo to edini dogodek v Sloveniji, ki bo “zaželen”. Za vse ostalo ni vredno živcev zaradi neresnosti.
Vabljeni 17. decembra ob 12ih v knjižnico Otona Župančiča
LP
The Mastermind
Ste se vprašali, koliko dobrih filmov ste pogledali v zadnjem leto, ali celo morda v krajšem času. Kateri od njih so se vam vtisnili v spomin, da mi lahko v prvo rečete; “Ta je dober!” Vseeno kje ste ga/jih gledali – v kinu ali doma. Prav tako pa se poraja vprašanje, koliko od videnih so se vam zdeli “meh” in “posmeh”, ki ste jih praktično že pozabili, ker so tako slabi. Glede na to, da se filmi in TV serije vsakodnevno predvajajo na televiziji in “boljši” celovečerni filmi v kinih, koliko od teh enostavno preskočite ali niti ne povohate, ker že imate mnenje o njih oz. ste jih že videli. Katere filme pa pogledate tudi večkrat, ker so vam vsakokrat gledljivi. So to dobri in gledljivi filmi, so tisti preskočeni filmi slabi in pač ne-gledljivi? In če se še poglobimo v vprašanje; kako sodite dober film od slabega, enako velja za serijo? Kaj pa v primeru animiranih filmov in serij? So to avtomatično manjvredni naslovi, ker globoko v sebi zagovarjate, da ste jih prerasli in so namenjeni mlajšim? Ali je to le splošni stereotip, s katerim zagovarjamo stare (“dobre”) risanke. Koliko sploh veste o risankah, ki ste jih gledali in jih gledate še danes? Vam japonske risanke (animeji) kaj nakazujejo? Vam daje zvrst negativno ali pozitivno izkušnjo. Sploh veste kakšna zvrst je to in kaj od njih ste že gledali in jih nevede uvrstili med stare (“dobre”) risanke? Bi jih zasovražili, ali se pozanimali, če obstaja še kaj starega in dobrega, česar v preteklosti niste uspeli ugledati? Morda celo kaj novega, neodkritega?
Toliko vprašanj in polemik, za katera se sprašujem, če ste se sami kdaj vprašali!
LP
Moshidora ima tudi daljši naslov, ki bi se po naše klical “Kaj če bi ženska menedžerka srednješolske bejzbolske ekipe prebrala Peter Druckerjev Menedžment“. In s tem tudi izdam skrivnost omenjene 10-delne animejske serije. TV serije, v katero padeš tudi če ne poznaš Druckerja, če se ne spoznaš na bejzbol in iščeš le en mimoidoči ogled. Moshidora anime se je predvajal vse skupaj 10 delovnih dni zaporedoma, tako smo ga lahko spremljali v zelo strnjenem vsakodnevnem maratonu. Odličen občutek, ko vsako epizodo z užitkom odpreš in že pričakuješ naslednjo.
Zgodba postavi teorije/prakse Druckerjevega menedžmenta v realno situacijo običajne igre bejzbola – še bolje; mladih in prilagodljivih, inovativnih in perspektivnih mladostnikov. Bejzbolska ekipa ni profesionalna, niti šola nima poudarka na špotnih aktivnostih – napram konkurenčnim, ki se pojavijo kot njihovi nasprotniki. Veliko vlogo igra upravljanje ekipe in kluba, kot pa talentiranost in profesionalizem. In če ta anime ne bi imel tako dobre štorije, ki te dobesedno vleče iz epizode v epizodo, ga tudi ne bi opisoval na svojem blogu.
In kaj je ta knjiga? Gospod google mi ob omembi imena Peter Drucker vrže njegov podroben opis na Wikipediji. Kravatarje na stran, štorija se vrti okoli pomembnejših taktik pri vodenju posla – sicer je knjiga usmerjena v vodenje dobičkonosnega posla, so avtorji zgodbe to fenomenalno vpletli v posel bejzbola. Verjetno je bil ta anime tudi kakšna posebna promocija za to knjigo, a zato prav nič slaba. Navdušil me je za bejzbol in za knjigo.
Znajo pa vas presenetiti tudi razvoji oseb, pričakujete lahko tudi dramatičen zaključek.
Toplo priporočam ogled.
LP
DjJuvan
Ko seksistične šale enostavno nimajo/ne poznajo meja. 14-delna serija polna seksističnih komičnih vložkov. To je Seitokai Yakuindomo, po naše “Člani šolskega sveta“. TV serijo sem spremljal v času njenega predvajanja v lanskem letu in se šele kasneje zavedel, da je to en boljših animejev, ki sem jih v zadnjih letih gledal. Zakaj? Zato, ker slapstick komične serije primarno z seksističnimi skeči sploh še nisem gledal. Ne v igrani verziji, kaj šele v animirani. Sicer obstajajo animeji ala KissXsis in B Gata H Kei variante, vendar gre pri slednjih za preveč erotične skeče, ki niti niso nek mimoidoči “phun” za zabavo gledalstva, ampak bolj potešitev spolnega sla otakujev. Medtem ko je Seitokai Yakuindomo popolnoma nedolžna in ZELO zabavna serija z ogromno komičnimi zajebancijami.
Zajebancije/seksistične šale v stilu, ko imaš recimo chupachups liziko v ustih in te kolegica vpraša, če imaš še kakšno in ji priviješ, da imaš še eno v “hlačah”. Ko že verjetno dobi napačno interpretacijo, iz žepa potegneš “obično” liziko =D Hehe.
Vendar pa ima tudi omenjena serija neko okvirno štorijo; začne se s prvim šolskim dnevom mešane srednje šole (nekoč namenjena le za dekleta). Ker so komaj odprli program za oba spola, je zelo malo fantov, med njimi pa je po novem tudi Tsuda Takatoshi. Na šoli pa ne manjka tudi zelo strog šolski svet, ki nadzoruje malomarnost in neurejenost med dijaki. Ker se tri-članska skupina deklet vpiči v Tsuda, ga kaj kmalu tudi (iz sicer neznanih razlogov) prisilijo, da postane podpredsednik šolskega sveta. Vse ok in prav, vendar je cel šolski svet pokvarjen od pet do glave – glavna predsednica vsako situacijo/besedo/pozo obrne v zelo perverzni (ne)smisel. Druga članica (bogatašinja) nosi deviški pas in je tudi polna pokvarjenih misli, medtem ko je tretja članica zeeeelo majhne rasti in pogosta tarča raznih nesporazumov. Vsaka preživeta ura v temu šolskemu svetu je polna pokvarjenih misli – Tsuda, ki sploh nima nobene izbire, jih je prisiljen prenašat.
Seitokai Yaukuindomo serija mi je osebno zelo zabavna, saj ima zelo prefinjen in vsakodneven humor, ki ga sicer Japonci peljejo malo dlje. Zato so nekateri skeči težje razumljivi, ker so po eni strani prehitri ali pa preveč družbeno-japonsko prikazani. Četudi imajo vzhodnjaki svoj način humorja, oziroma zabavanja gledalcev, so v mnogih primerih skeči dovolj univerzalni za vsakršno družbo (seveda, dokler so angleški podnaslovi dovolj kvalitetni).
————————————————
[Ayako]_Seitokai_Yakuindomo_[H264]
LP
DjJuvan
Sicer sem na SloAnime portalu sestavil prispevek Najboljše TV anime serije, vendar bi želel sestaviti še neko osebno lestvico najboljših, ki bi jih moral videti vsak novopečeni ljubitelj/gledalec animacij. Predvsem zato, ker se skušam postaviti v čevlje laikov, ki hitro napačno razumejo predstavljene naslove. Poleg tega pa gre pri zgoraj omenjenem spisku tudi za serije, ki so prastare in za današnje zbirčne gledalce nezanimive (sploh ciljam na kakšne “Transformersom” podobne robotske zadevščine).
1. Initial D – Animejska TV serija po istoimenski avtomobilistični mangi, kjer spremljamo življenje Takumija, mladega drifterje, ki je obvladal zdrse skozi ovinke še preden je prejel izpit za avto. Niti njegov najboljši prijatelj ni vedel, da Takumi zelo zgodaj zjutraj z avtom pretovori iz sosednje vasi celo gajbo občutljivega tofuja – ki ga nato njegov oče prodaja v svoji trgovini. Ker pa mora biti pri prevozu hiter in previden, ga oče nauči vse drifterske manevre skozi ovinkaste ceste bližnje gore. Talent Takumija hitro postane opazen in začne tekmovati v downhill drifterskih partijah. Initial D je ena redkih in najboljši animejskih serij, ki te s svojim adrenalinskim soundtrackom in zanimivo štorijo dobesedno prevzame. Ker je štorija avtomobilistična, je dovolj zanimiva za vsakršno starost, edino malce manj zanimiva za nežnejšo populacijo.
2. Tengen Toppa Gurren Laggan – Med mnogimi robotskimi/mecha serijami je tole eden večjih mojstrskih akcijskih naslovov, ki vsebujejo nore transformacije , odlično štorijo, obilo komičnih vložkov in najboljši zaključek daleč naokoli. Okoli serije ni treba prav nič razmišljat, le prepustiš se toku odfukane animacije, akcije in zmešane štorije. Serija ima 26 epizod, obstajata pa tudi dva strnjena filma s popolnoma enako štorijo.
3. Evangelion 1.0 / Evangelion 2.0 - Verjetno ste opazili, da je na spisku iz zgornje povezave omenjen Neon Genesis Evangelion anime – jaz bi sicer predlagal filmske različice, ker so bolj “čiste” in razumljive. Evangelion nasploh je poln akcije, ogromnih robotov, nezemeljskih bitij in psiholoških travm. Če iščeš več akcije, pogledaš filmske različice, če pa bi rad več dni po ogledu ostal brez besed pa 26-delno serijo. Animejska serija, kjer mladoletna mularija pilotira ogromne robote in vse skupaj vmeščeno v kompleksno filozofsko in versko zgodbo.
4. Moonlight Mile – Animejska serija, ki jo je marsikdo spregledal, a vendar je zelo dobra v svojem kovu. Vesoljska dogodivščina s kančkom znanstvene fantastike. Zgodba se vrti okoli dveh svetovno znanih plezalcev, ki želita doseči najvišji vrh izven Zemeljske orbite – Luno. Tja se vsak na svoj način odpravita – eden z namenom da na Luni izrabljajo helium-3 surovino za pridobivanje energije, drugi pa iz vojaške plati. 26-delna serija tako spremlja njune prve korake v vesoljski program in vse kar se okoli tega dogaja.
5. One Piece – Ena od novejših mladinskih serij, za katero bi si upal reči, da preseže legendarno franšizo Dragon Ball. One Piece je narejen po istoimenski mangi, ki še ni zaključena in ima že zelo dolgo štorijo. Sledimo pa dogodivščinam Luffyjeve družbe v piratskem življenju čez širna morja. Polno akcije, smeha, bitk, fantazije in tudi dramatičnih trenutkov. Ko te enkrat zgrabi štorija, si odvisen od nje. Dobesedno.
6. Death Note – Še ena zelo uspešna animejska adaptacija istoimenske mange, ki je zaslovela po celem svetu. Predstavljajte si, da nič hudega sluteč najdete posebno beležko, kamor zapišete imena vseh, ki se jih želite znebiti. V omenjeni zgodbo to beležko “smrti” (death note) najde bodoči pravnik in zagovornik pravice Light, ki izrabi moč beležke za precej družbeno “dobre”, vendar nesprejemljive cilje. Serija polna norih potez, trikov, preobratov, načrtov in zahrbtnosti. Vredno vsake minute.
7. Dragon Ball / Kai - Za marsikaterega nepogrešljiv delček življenja, Goku in njegove dogodivščine. Praktično kdorkoli je gledal to serijo, se mu nenavadno, noben anime ne dopade več. To je sicer čisto obratno, saj začneš spoznavati še marsikaj drugega. In ne, to ni najboljši anime kar ste jih kdaj gledali. Sicer pa ga vseeno priporočam vsem, ki bi radi pogledali nekaj klasičnega iz 90′. V Dragon Ball spremljamo dogodivščine mladega pol-opičjega fanta Gokuja, v kasnejši Dragon Ball Z (danes obstaja prirejena in krajša različica Dragon Ball Kai) pa je poudarek na borilnih veščinah in konstantnih močnejših sovražnikih.
8. Kimi ni Todoke – Omenjena animejska serija je narejena po istoimenski romantični mangi, je pa primarno namenjena bolj dekliški populaciji. A vseeno je animejska adaptacija mnogo bolj univerzalna, zato bodo ob njej uživali tudi moški gledalci. Gre pa za romantično dramo, kjer se spoznamo z zelo zapostavljeno punco, ki jo imajo vsi za Sadako – pošast iz filma Krog (Ringu iz leta 1998). Edini, ki jo je opazil kot zelo prijazno dekle je njen sošolec… prisrčna ljubezenska zgodba z mnogimi vzponi in padci.
9. Seitokai Yakuindomo – Dobre seksistične šale so zelo redka tema v animejih – mnogokrat se izkažejo za preveč erotične, s čimer izgubijo ves čar. V Seitokai Yakuindomo so seksistične šale dovolj dobre, da te nasmejijo in hkrati niso tako erotično prikazane. TV serija ima doslej 13 epizod in pred kratkim je dobila še posebno 14. epizodo. Tempo vsake epizode se odvija zelo hitro, ker se kadri precej pogosto menjajo… a vseeno je treba nekakšna koncetracija, da zasledimo kakšne interne tematike. Celotna štorija pa se vrti okoli štiri-članskega šolskega sveta, kjer je predsednica največji perverznež.
10. Code Geass - Še ena animejska serija, ki se lahko postavi ob bok Death Note animeja, saj gre ponovno za zelo močnega in vplivnega protagonista z zelo nesprejemljivim ciljem. Štorija je postavljena v alternativni svet, kjer je skoraj cel svet pod kraljevino Brittanije – vlada ji aroganten in neusmiljen kralj, oče našega protagonista (en od številnih prestolonaslednikov). Gre še za eno odfukano serijo, kjer je polno potez, trikov, preobratov, načrtov in zahrbtnosti. Celotno dogajanje popestrijo še pilotirani mecha roboti, ki so glavna vojaška sila tega sveta. Serija ima dve sezoni po 25 epizod. Zaključek je presenetljiv – že tudi samo zaradi tega je celotna serija vredna ogleda.
Galerija slik iz omenjenih animejev:
Twitter
RSS
Youtube