The Mastermind behind the Scene

Osebni anime in manga blog genija ~

9 Razlogov Zakaj so Animeji boljši od Zahodne Animacije

Ta prispevek je preveden prispevek angleškega blogerja, ki je napisal 9 povsem razumljivih razlogov, zakaj so animeji boljši od zahodnje animacijske industrije. Strinjam se z njegovimi trditvami in želim, da to dojame še kdo, ki si le-te narobe predstavlja. Moj prevod je precej oskubljen in morda tudi zgrešen, zato priporočam ogled tudi izvornega.

Medtem, ko se je animacija v Ameriki zadnja leta izboljšala, verjetno zaradi vpliva Adult Swima in drugih stvari, je še vedno daleč od Japonske animacije. Medtem ko so bile risanke v Združenih Državah usmerjene le v otroško občinstvo, se je na Japonskem zaradi določenih razlogov razvijalo med vso občinstvo in mnoge žanre. Seveda obstajajo tudi izjeme med njimi, in zaradi katerih nekateri kličejo določene naslove animeji, čeprav niso. Pri tem lahko izpostavimo Avatar the Last Airbender, ki sploh ni anime. Torej, zakaj so animeji prekašajoči:

9. Dovršene zgodbe
Večje število naslovov ima začrtan začetek, vrh in konec, v tem času pa povejo celotno zgodbo. Tudi če je daljša serija, obstajajo manjše stranske zgodbe čez celotno serijo, ki hkrati povejo glavno zgodbo v celoti. Medtem ko je imajo nekatere serije ogromno epizod, ki trajajo že več let (ali desetletij pri nekaterih naslovih), pa večina serij traja pol ali eno sezono in v tem času pokažejo celotno zgodbo. To pogosto nanese na dosti bolj skrčeno skripto in zato bolj zanimivo dogajanje, ker je že vnaprej jasno, da bo dostojen zaključek.
——————————————————————————————————————

8. Globina karakterjev
Z že začrtano zgodbo na papirju, nekateri naslovi dajo veliko tudi na grajenju karakterjev likov skozi serijo. Nekateri naslovi imajo karakterje, ki se spremenijo, včasih hitro in včasih počasneje. Skozi celotno nit zgodbe seveda. V zgodbo pridejo s pomanjkljivo preteklostjo, s katero se križa sedanjost in tako vodi v novo prihodnost. Lahko je recimo tudi; kako se ljudje soočajo z življenjem in delom v vesolju, iskanju prave ljubezni v njihovih 20ih, ali pa se soočajo z življenjem po odvrženi atomski bombi. Liki poskrbijo za mnoge načine, s katerimi se lahko gledalec z njimi poistosveti.
——————————————————————————————————————

7. Globina zgodbe
V mnogih naslovih so prevladujoči tudi občutki težav, ki nosijo velik pomen. Težav, ki jih ne najdete v zahodnih delih, ker so primarno občinstvo otroci. Socialne težave se kažejo v obliki pritiska zaradi šole, ogromnih pritiskov v športnih ekipah, prizadevnosti do starejših… ipd. Najbolj izraziti so še posebej iz osemdesetih let, težav ki se tičejo vojne in človeških izkušenj. Vzrok in efekt, od politika do vojaka na zemlji in vse do posledic tega na civiliste. Na načine, s katerimi se animeji spopadejo s konceptom vojn, ne najdemo nikjer drugje.
—————————————————————————————————————-
6. Razmerja so obravnavana resnično
Romantična razmerja so na zahodu redkost, vendar zelo pogosta tematika v animejih in prikazana v mnogih oblikah. Pogosto se naslovi lotevajo tipičnih razmerij v srednji šoli, vendar so tudi ta izvedena v zelo odkritosrčnih primerih, narejenih v zelo izraznih čustvih in kako ta vplivajo na njih, kar je prav vznemirljivo. Če je kakšen anime s starejšimi liki, so lahko prav toliko zapleteni, kot kakršna koli druga Hollywoodska igrana serija, ki ima podobne lastnosti. Vendar se zaradi načrtovanega začetka in konca, razmerja tudi razvijajo z vzponi in padci, ki na koncu pustijo občutek nekega pravega zaključka.
—————————————————————————————————————–

5. Tudi če je za otroke, ni za otroke.
Animeje, ki jih namenijo za predvajanje na Tvjih nenehno preurejajo. Govorimo o Pokemonih, Sailor Moon in Cardcaptor Sakura. Vsi naslovi so na japonskem namenjeni otrokom, tako fantom kot deklicam. V kolikor pridejo na ameriške zaslone, morajo biti preurejeni in rezani, ker je vsebina neprimerna za ameriške otroke. Taki naslovi se lotevajo težkih tem in niso pocukrani svetovi za otroke, nekateri vidijo tudi pozitivne stvari za odraščanje svojih otrok preko animejev. Smrt, ločevanje, zaljubljenost, ljubezen in izguba so zelo znane tematike v animejih za otroke. Ampak vse to je verjetno preveč za ameriške otroke.
—————————————————————————————————————–

4. Animacija za odrasle
Animacija s seksualno tematiko je namenjena polnoletnim in tega na zahodu sploh ni. Ko se enkrat spustiš v to področje, najdeš pestro ponudbo seksualnih tematik, ki te prav šokirajo. Najti je možno skoraj vse možne fetiše, pomembne pa so tudi zgodbe in mnogi izmed njih se lotevajo čustev in razmerij na zelo resen način. Veliko jih nastane iz vizualnih romanov, kjer nastanejo precej življenjski liki in si ljubitelji želijo le-te videti tudi v animirani obliki.
——————————————————————————————————————

3. Pomembna je kultura/zgodovina
Mnoge zahodnjaške animacije so usmerjene v slavljenje drugih podob pop kultur in se le redko spuščajo v lastno zgodovino. Vsaj ne od časa Zajčka dolgouhca (Bugs Bunny). Ameriška animacija namerava bolj praznovati idiotizem lastne kulture, kot kaj drugega. Kultura igra vsaj nekaj vloge v mnogih naslovih, tudi tistih, ki so izven običajnih žanrov; recimo znanstvene fantastike. Preteklost je spremenjena v sedanjost in pogosto tudi prihodnost, učenje kulture iz preteklosti in njihov efekt v današnjem času. Za dodatek k osnovnem kulturnem vidiku, je v animejih možno obdelati precej več zgodovinskih dogodkov več stoletij nazaj, iz njih pa dobimo izmišljene zgodbe likov in zgodovine, ki jih zelo podrobno prikažejo.
——————————————————————————————————————

2. Proračun je na zaslonu
Po popularnih serijah, kot je South Park in prihodom novih orodjih za animacijo, večje število novih naslovov v Ameriki daje občutek flash animacije, kot pa tiste prave animacije. Animeji so imeli nekaj slabih let s testiranjem digitalne tehnike animacij, ampak precej naslovov daje občutek kvalitete, v katero je bilo vloženega veliko proračuna in to se vidi na zaslonu. Mnogi naslovi se veliko trudijo tudi z zelo podrobnim ozadjem okolja, ki so skozi anime uporabljeni le enkratno – in nič več – kar daje občutek povsem realnega življenjskega okolja. Tudi animacija likov ni mlahava, večina animejev vsebuje spremembe stila oblačenja, frizure in scen.
——————————————————————————————————————

1. Hayao Miyazaki
Že preprosto dejstvo, da Hayao Miyazaki obstaja na Japonskem in je naredil ogromno filmov, kot tudi, da je sodeloval pri animeju Lupin the Third, je že eden večjih razlogov, zakaj so animeji boljši. Njegova dela so vplivala na toliko drugih avtorjev, tudi na nekaj večjih trenutkov v Pixarjevih filmih. Vsa njegova dela iz studia Ghibli so vredna ogleda. Mnogo animejev je vplivalo na zahodno industrijo, ampak nihče toliko kot Hayao Miyazaki s studiom Ghibli.
—————————————————————————————————————–

Avtorjevih misli nisem uspel povzeti, kakor si je on zamislil, vendar vseeno razumem njegovo navdušenje nad animeji. Tudi sam lahko pritrdim, da so animeji v veliko pogledih daleč pred kakršnimi koli drugimi animacijami, tako po zgodbah, kot tudi umetniškem smislu. Gledati PiXarjeve risanke, kjer je 100% samo računalniška 3d modulacija ni nikakršen napredek med risankami, ker tovrstno tehniko uporabljajo vsakodnevno v vseh igranih filmih. Zato to zame ni nikakršna umetnost. Če so včasih znali naresti lepe risanke za otroke z 2d animacijami, danes delajo smetišče. Kar se tiče sprejema te zvrsti me je navdušil tudi zelo konkreten komentar na blogu zgoraj prevedenega vnosa;
“Še malce drugačen razlog; animeji na ameriškem trgu so za ljudi, ki uživajo ob nečem drugačnem. To je niša kulturnega sprejema. Če je tvoj um dovolj odprt za uživanje v animejih, potem je že spremljanje le-teh dokaz, da si na kulturnem nivoju višje od vseh ostalih.”

In za zaključek lahko še enkrat poudarim zgoraj navedene besede na svoj način; Animeji so lažje sprejemljivi tistim, ki so bolj odprti kulturnim razlikam. Tistim, ki niso ovčke vsakdanjega življenja in sprejemajo tudi drugačne stvari in gledajo z drugačnimi očmi.

Ste tudi vi drugačni, ali ste le normalna ovčka?

LP
DjJuvan

Category: Ljubiteljstvo
  • Miha says:

    Očitno navadna ovčka, kajti Coraline je zame presežek tudi čez Azijsko kulturo.

    24/09/2009 at 14:25
  • DjJuvan says:

    Res? Tudi Caroline sem si pogledal in lahko rečem, da to ni nikakršen presežek Azijske kulture, niti same ameriške industrije. Je le še ena tipična zgodbica, ki navzven izgleda zanimiva za otroke, ima pa eno precej očitno sporočilo.
    Precej me spominja na pred kratkim pogledano serijo Tokyo Magnitude 8.0, kjer je bila tematika dogajanja zelo drugačna, v njej pa je bil Coralijin lik podoben Mirai (še podobne starosti). Zelo podobne težave z družino, le da je pri Tokyo Magnitude Mirai dosti bolj očitno nesramna in sebična – enako kot Coraline z Wybornom. Vendar pa se obe ne zavedata, da morata za bolj srečno življenje spremeniti tudi svoj odnos do sveta. Pri Coraline so to prikazali s alternativnim svetom, pocukranim do amena… nato pa uničili z nočno moro… na koncu se je le spremenila, čeprav zelo zelo zelo malo. V nasprotju pa je Mirai doživela tragedijo, ko ji je umrl bratec… na koncu je tudi spremenila svoj odnos do sveta in staršev, ampak dosti bolj očitno.

    Meni osebno je bil Tokyo Magnitude dosti boljši celo od Coraline. Oprosti, ampak čustveni šoki, grozote in napeti trenutki dosti bolj prednačijo. Coraline ima pa pač dobro animacijo, ampak še zmeraj je to risanka za otroke.

    S tem te ne želim žalit ali pametovat, povem ti samo dejstva, ki sem jih v obeh naslovih zaznal. O tem bi lahko še mnogo več napisal, ampak se nočem preveč razpisat, ker uničim vso doživetje ob gledanju.

    Hvala za komentar,
    LP
    Juvan

    24/09/2009 at 21:07
  • Matej says:

    Ne Coraline je pa definitivno nekaj velikega/posebnega primerljivega z presežki azijske kinematografije – stop-motion na vrhuncu! ter menijk 3-D kina, saj je v tem filmu bil 3D učinek prvič uporabljen tako, da gledalec ni dobil občutka, da gre za "poceni zabavoščni trik" (kot je to pri 99,98% 3D filmov) ampak je dodobra pripomogel k karakterizaciji in globini likov. Bi rekel Juvan, da nisi bil v kinu kajne? (morda se motim) oz. verjetno si nisi ogledal 3D verzije tako da si bil za slednje prikrajšan.

    Tokyo Magnitude si nisem ogledal…pa si zagotovo bom – cenim namreč tvoje mnenje ko je govora o azijski animaciji. Pa vendarle zame Coraline ni spet "kr ena" risanka za otroke nenazadnje je narejena je po fantastični predlogi Neila Gaimana (ki res zna ustvarjati nenavadne temne groteskne domišljijske svetove) in treba je priznati le redkokdaj se zgodi, da filmska priredba ni slabša od knjižne tokrat je temu tako.

    27/09/2009 at 08:51
  • DjJuvan says:

    Vidiš, tukaj je po mojem mnenju velika napaka ameriške industrije, ki se pelje v napačne poti. Za primerjavo ti lahko dam police trgovin, kjer imaš izdelke, ki ti padejo v oči in imaš izdelke, ki zgledajo nevpadljive. Izdelki, ki padejo v oči, se kupuje z očmi…. nevpadljive izdelke pa kupujejo tisti, ki so jim zvesti in cenijo vsebino. Enako je pri knjigah. Prej boš kupil knjigo z lepšo platnico.
    Pri Coraline sem že omenil, da ima dobro animacijo, vendar ni nek presežek. Stop-motion se pozna že zelo dolgo, le-tega so izpopolnili, dodali 3D efekt za posebna kina. Karakter pa se ne more gradit z vizualizacijo, ampak z dejanji (ker po tvoji teoriji bi knjige izgubile ves pomen). Naredili so ga gledljivega za otroke, in z zgodbo, ki bi pritegnila tudi starše. Moraš se zavedati, da običajno pridejo v kina gledati otrok+starš (z izjemami seveda). Zato morajo tudi starša zaposlit, kajne? Ogled filma v kinu je le bonus, ne sme biti pa glavna atrakcija risanke/filma. Tudi sam bi si želel marsikater anime pogledat v kinu, ampak sem prepričan, da od njega ne bi dobil prav nič več, kot le malce boljše doživetje. Skoraj noben malo bolj resen anime pa nima te lastnosti, da bi bil namenjen mlajši populaciji, saj se jih večina predvaja na televizijah (kar je tudi primarni trg), kjer pa jih večinoma gledajo starejši gledalci (12+ (odvisno od žanra)).

    Čigava je zgodba Coraline filma, se tudi sam zavedam. Sem šel pobrskat na wikipedijo info o originalnem romanu. Nič pa žal ne piše, koliko so sploh zgodbi primerljivi. V filmu so dodali Wyborna, kar pa nanese vprašanje, kdo je potem pomagal Coraline pri grozotah… ker Wyborn je imel precej pomembno vlogo v filmu.

    Kaj pa animeji… sej imaš isto naslove, ki so paša za oči z dobro zgodbo, imaš pa tudi tiste, ki je zgodba pred animacijo. Precejšna paša za oči so recimo Ghiblijeva dela in pa kakšne druge visokoproračunske zadeve (Final Fantasy, Appleseed, Vexille, Karas…). Le da ima Ghibli precej filmov namenjenih za otroke+starše (enako kot ameriške zadeve). Osebno sem še zmeraj mnenja, da so serije mnogo bolj dodelane od filmov, ker filmi le okvirno pokažejo zgodbo, zelo malo pa se dodela tudi na karakterju likov.

    Kar poglej si Tokyo Magnitude; če ti kvaliteta videa ni pomembna, lahko dolpotegneš tudi iz tukaj: http://juvan.net/tokyomagnitude/
    Meni sta Coraline in Tokyo manitude zelo sorodna naslova, ki na koncu nosita podobno sporočilo, vendar se dogajata v popolno drugačnem okolju.

    Drugače pa si lahko pogledaš še malce drugačen naslov, ki ima tudi zelo dobro zgodbo; https://jure.pecar.org/haibanerenmei/
    Več pa si lahko tem prebereš na wikiju; http://en.wikipedia.org/wiki/Haibane_renmei

    LP

    PS: Hvala za komentar in kompliment ;) Brez zamere, če sem kaj preveč narobe rekel ^^
    PS2: Ne, filma si nisem pogledal v kinu.

    27/09/2009 at 10:17
  • filmoljub says:

    Ti in tvoj blog sta razlog, zakaj ne pišem recenzij animejev, čeprav sem jih (in jih občasno še) videl že ogromno — vse je namreč sijajno predstavljeno že tukaj in nočem se pretirano blamirati.
    ;)
    Animeji in vse, kar pomenijo in prinašajo, so vrhunec sodobnega pravljičarstva in pripovedništva, mitologije arhetipov in epskosti.

    Odlično delo še naprej in LP.

    02/10/2009 at 12:45
  • DjJuvan says:

    @filmoljub, hvala za kompliment. Ampak bi bil tudi osebno zelo vesel, če še kdo na blogosferi kaj napiše o kakšnih pogledanih animejih. Vsaj ne bo zgledal, kot da sem edini anime fanatik na celotni slovenski blofosferi. :)

    Pa tudi sam veliko spremljaš filme, zato lažje izpostaviš kakšne primerjave med igranim filmom in animejem. V zgornjem primeru sem Coraline pogledal, ker me je resnično zanimalo, kaj je na njem.

    Pa tudi animeji niso popolni, ogromno naslovov je tudi popoln poden in je včasih kakšne celo težko pogledat, če že vztrajaš pri gledanju (ker te pač firbec matra glede konca).

    Če imaš možnost, te spodbujam k pisanju o.ob

    Še enkrat hvala,
    LP

    02/10/2009 at 20:18

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*