Če vam zadnje čase primanjkuje zgodb z mafijskimi obračuni, z večjim številom junakov, barab in zgodb z nekaj alkemističnimi prvinami, potem vam krvavo priporočam ogled t.i. serije Baccano! Sem omenil krvave? Tako krvava, kot je bila pred leti Elfen Lied serija zagotovo ne, vendar se vseeno veliko dogaja okrog pokolov med mafijskimi družinami. Ampak to ni glavna atrakcija celotne serije, saj to častno mesto pripada zapletenosti prikaza zgodbe mnogih družin, ki jih veže vse in hkrati nič. Več pa v daljšem opisu, ki bazira na mojem subjektivnem mnenju, kjer poskušam čim manj izdati dogajanje iz zgodbe.

Zgodba mafijske mini serije, ki nas postavi v mešano časovno zaporedje napetih dogajanj in mafijskih družin, se prepleta skozi 13 dolgih epizod. Vse to pripoveduje Gustav St-Germain, podpredsednik Daily News, ki je zadevo raziskal. Čeprav se sprva zdi serija kot kup nelogičnih dogodkov (kot so recimo vojne med mafijami, nesmrtnost nekaterih osebkov, pojav dveh norčkov, ki kradeta zaradi zabave in še mnogo nejasnih stvari), se skozi epizode in menjavanje časovnega zaporedja dogajanj počasi prikaže jasna slika celotne pripovedi. A ne tako hitro! Sestavljanke, ki jo sestavljate, na začetku ne bi smeli videti, saj vam pokvari presenečanje po končanem sestavljanju. Ta anime pa ponuja prav to, česar nam kupljena sestavljenka ne nudi. Tako v začetku serije izvemo le nekaj ključnih stvari  mafija, nesmrtnost, skrivnosti.
Celotna zgodba se v večini odvija na vlaku Flying Pussyfoot, kjer naj bi se tudi vsa zgodba razvila in prikazala, kajti na tem vlaku se je znašla kopica sovragov.
Dogajanje spremljamo z vidika različnih oseb, kot so Isaac in Miria, Czes, Jacuzzi, Rachel, Claire ter mafijske družine Lemure, Chane in Russo. Precej zgodb se prekriva, tako da nam hitro postane vse logično in slika se počasi sestavlja v celoto. Priporočljivo je pozorno spremljati menjavanje časovnih sprememb, ki se večinoma vrtijo okoli letnic 1930, 1931 in 1932.
Dogajanje je zelo krvavo in nasilno. Poleg stalnih pokolov, odpadanju udov in tisočerih mlak krvi, je tudi nekaj zanimivih akcij, najdejo pa se seveda tudi smešni kadri, za katere poskrbita Miria in Isaac, presenečen pa sem bil celo nad kančkom romantike.
Sam stil risanja je zelo staromoden in mafijski, kot se za tako zgodbo spodobi. Liki so zelo premišljeno oblikovani, nekateri morda celo spominjajo na anime enakega žanra  Gungrave. Za noben lik pa ne morem reči, da se mi je zdel antipatičen, saj so nekako vsi ustrezali svoji vlogi v dogajanju in končni sliki.
Glavnega protagonista je v tej seriji je težko določiti. Dogajanje se ves čas vrti okrog različnih oseb, ki v nekem trenutku zavzamejo glavno vlogo, v naslednjem so pa le nepomembni statisti. Mogoče bi lahko določil glavne osebe šele v zadnji epizodi, kjer se vse razjasni in celotna serija dobi smisel.

Rad bi pa podal še nekaj lastnih izkušenj iz te serije, čemur se enostavno ne morem izogniti. Ko sem jo prvič začel spremljati, se mi je zdela zelo zmedena in popolnoma nezanimiva, zato sem jo tudi za daljši čas opustil. Po nekaj pozitivnih komentarjih sem se odločil, da je to eden izmed animejev, ki si ga moram ogledati, saj sem ga morda prehitro sodil. In res, po nekaj epizodah sem doživel presenečenje. Z vsakim delom so mi liki postajali bolj priljubljeni, še posebej Isaac in Miria, ki sta po mojem mnenju predstavljala presežek celotne serije. Ta nori parček je znal v zelo kritičnih trenutkih serije narediti tako dobro vzdušje, da si pozabil, ali spremljaš komedijo ali resno mafijsko klavnico. Njuni neumestni komentarji, napačno razumevanje situacije in pojavljanje na napačnem kraju ob napačnem času, so izpadli tako dobro, da sem skozi serijo komaj čakal, da se pojavi ta tragikomičen par. Tudi nekateri drugi posamezniki so fenomenalno izpadli s svojim odnosom in karakterjem.
Če vam čas omogoča in menite, da bi vam mafijsko dogajanje znalo popestriti življenje, vam priporočam anime z unikatnim načinom prikaza celotne zgodbe.

Animacija � 8.5/10
Glede na precejšno količino akcije, se animacija v večini primerov ni zdela popačena ali slabo izvedena. Ni bilo niti izrazitih kvadratastih likov na pogledu od daleč in tudi preskakovanja sličic ni bilo zaznati. Manjkala pa ji je boljša podrobnost okolice in izrazitejše linije.
Za anime takega žanra precej dobro.
Soundtrack � 8/10
Zelo starinski, ali bolje rečeno � mafijsko obarvan. V ozadju ni posebnih adrenalinskih, opernih ali žurerskih glasbenih vložkov, zato zvočni efekti zelo serijo le poživijo. Precej zanimiva je tudi vhodna začetna glasba.
Zgodba � 9/10
Kot sem omenil, mi je všeč kompleksnost in skrivnostnost celotnega dogajanja. Zgodba je kot nekakšen prikaz raziskav določenih dogodkov iz preteklosti, ki so se dogajali med mafijskimi družinami. Obenem se dogajanje vrti še okoli nadnaravnih pojavov nekaterih mafijskih družin; kot bi spremljali zgodovinsko dogajanje skozi ljudi, ki so bili temu priča.
Liki � 9/10
Vsi liki so izjemni in nihče od njih ne izpade manjvreden. Običajno lahko like ločimo na glavne in stranske, tukaj pa to ni možno, ker vse srečujemo skozi celo serijo. Pravzaprav vsi padejo pod kategorijo negativcev, ločijo se le po lestvici od najhujših do najšibkejših, nekateri izmed njih pa so tudi “dobri”.

Povprečna ocena – 8/10
Ne glede na zanimiv prikaz zgodbe, raznovrstnih likov, dobrega dogajanja in odličnega konca, žal serija ne pade v koš najboljših. Daje mi občutek, kot da nikakor ni za večkraten ogled, še manj pa navdušuje za nakup ljubiteljskih dobrin. Upam, da mi mafijec ne poreže prstov, ker seriji dam le osmico.

PS: Recenzija je tudi v 2. številki SloChan revije