DjJuvan

Razmišljam, da bi eno svojih top naslovov zamenjal z zgoraj omenjenim naslovom. Bakemonogatari se je predvajal v letošnji (2009) poletni sezoni in so s TV prenosom predvajali le 12 epizod.  Nadaljnje epizode pa sedaj predvajajo na njihovi uradni strani – brezplačno. Na pogled zgleda anime eden od tistih kjut-moe-shit, v resnici je daleč od tega. Že sama vhodna špica vsake epizode priča o res grotesknem dogajanju – ja, in tudi ne. Od začetka ni prav nič “grozljivega”, nasprotno, presenetljivo je. Način snemanja animeja je zanimiv, vse teorije kadriranja so v moji bazi podatkov odpadle – to je nekaj čisto drugega, abstraktnega? Mogoče evolucijskega? Kar sem doslej videl med animeji, mogoče res. Nevem kako se bi ta zadeva obnesla v igrani industriji in koliko tehnično podobnih zadev že obstaja. Definitivno pa je Bakemonogatari nekaj svojevrstnega, to priča tudi nenavadno odlična prodaja DVD in Blu-ray ploščkov serije. Bojda najbolj prodajana. Zaenkrat le na domačih tleh – definitivno pa jo kupim, ko bo dosegljiva tudi na evropskih/ameriških tleh. Če tudi vas prepriča v nakup ploščkov, boste povedali sami – mogoče sem le jaz eden težkih fanatikov, ki mu ta naslov odgovarja.

Verjetno vas že firbec matra; kaj za vraga je tako posebnega na tej risanki? Če bi bil nesramen, bi rekel le; “Več, kot mi ostale risanke lahko ponudijo.” In to lahko nadaljujem z naslednjimi besedami … svežino v načinu pripovedovanja zgodbe, nenavadnost in toplina v artu. Jebeš 3D in ves CGI, ki ga mnogi proizvajajo, tiste težkokovinske izdelke, ki merijo lulčke le z “koliko dlak v nosnici lahko naklikajo in se jih bo videlo tudi iz totala”. Zato pa so bile stare 2D risanke najbolj popularne in še vedno so. Japonske risanke so morda abstraktne in eksotične, vendar imajo vsaj smisel za pravilno uporabo pravih barv ob pravih trenutkih in na pravih mestih. So očem prijazne, tople barve – 2d enostavno kraljuje. V takem smislu tudi uživam ob gledanju Bakemonogatari, poleg dobre vizualizacije ima tudi dobro tematiko.  Nenavadnosti – prekletstva, ki obsedejo ljudi, iz takšnih in drugačnih razlogov. Prekletstva, ki se zgodijo iz določenih vzrokov, najbližje bi to opisal; ob nepravem času na nepravem mestu. Tudi slabe misli ali slabi nameni so povzročitelji prekletstev. Le-ta pa so od človeka do človeka različna. Preklet si s težo peresca, stres sproščaš s ponočevanjem in mučenjem neznanih ljudi, ali celo postaneš vampir… Nekatere teme so zabavne, spet druge grozljive. Srečaš se z kar nekaj liki, v glavnem pa je Araragi glavni car, rahlo emo, vendar prijazen fant. Tudi sam se je srečal s prekletstvom, vendar se ga je “delno” znebil.  Se pa je zaradi slabe izkušnje spremenil in sedaj pomaga drugim ljudem, ki so se srečali s to nenavadnostjo. To je nek overall, ki ga lahko zaupam, za ostalo izkušnjo priporočam ogled serije. Malo manj zanimiva tematika za nas ne-japonce je tudi igranje s pismenkami, obračanjem pomenov besed. Sej se pri podnapisih trudijo zadevo narediti zanimivo, ampak le redko izpade tako zanimiva, kot bi se slišala v originalu. Blagor Japoncem.

Danes sem imel možnost pogledati 13. epizodo, ki se je brezplačno predvajala na spletu. Kot sem pridvideval, nadaljuje se, kjer so v televizijsko predvajani 12. epizodi ostali. Nerešen stres Hanekawe, ki ima dolgo zgodovino – punca je praktično brez staršev, saj sta se večkrat ločila in jo prenašala iz zveze v zvezo, na koncu je pristala pri ne-rodnih starših.  Žalostno, kajne? Zanimivo je, kakšno prekletstvo jo je obsedlo in kaj se z njo dogaja.  Jo bo Araragi lahko rešil brez pomoči Oshina (mastermind, ki ve vse o nenavadnostih)? To me zanima, in definitivno bom pogledal 14. epizodo.

Kaj pa vi?
LP
DjJuvan