Ste se vprašali, koliko dobrih filmov ste pogledali v zadnjem leto, ali celo morda v krajšem času. Kateri od njih so se vam vtisnili v spomin, da mi lahko v prvo rečete; “Ta je dober!” Vseeno kje ste ga/jih gledali – v kinu ali doma. Prav tako pa se poraja vprašanje, koliko od videnih so se vam zdeli “meh” in “posmeh”, ki ste jih praktično že pozabili, ker so tako slabi. Glede na to, da se filmi in TV serije vsakodnevno predvajajo na televiziji in “boljši” celovečerni filmi v kinih, koliko od teh enostavno preskočite ali niti ne povohate, ker že imate mnenje o njih oz. ste jih že videli. Katere filme pa pogledate tudi večkrat, ker so vam vsakokrat gledljivi. So to dobri in gledljivi filmi, so tisti preskočeni filmi slabi in pač ne-gledljivi? In če se še poglobimo v vprašanje; kako sodite dober film od slabega, enako velja za serijo? Kaj pa v primeru animiranih filmov in serij? So to avtomatično manjvredni naslovi, ker globoko v sebi zagovarjate, da ste jih prerasli in so namenjeni mlajšim? Ali je to le splošni stereotip, s katerim zagovarjamo stare (“dobre”) risanke. Koliko sploh veste o risankah, ki ste jih gledali in jih gledate še danes? Vam japonske risanke (animeji) kaj nakazujejo? Vam daje zvrst negativno ali pozitivno izkušnjo. Sploh veste kakšna zvrst je to in kaj od njih ste že gledali in jih nevede uvrstili med stare (“dobre”) risanke? Bi jih zasovražili, ali se pozanimali, če obstaja še kaj starega in dobrega, česar v preteklosti niste uspeli ugledati? Morda celo kaj novega, neodkritega?
Toliko vprašanj in polemik, za katera se sprašujem, če ste se sami kdaj vprašali!
Ko sem se bližje spoznal z japonskimi animiranimi serijami in filmi. Sicer sem septembra daljnega 2005 postavil prvi MojPage forum (predhodnik SloAnime foruma), ki je bil usmerjen v Slovencem bolj poznane naslove Pokemon, DragonBall in Yu-gi-oh, sem se dosti kmalu seznanil tudi s preostalo industrijo – zahvaljujoč ljudem, ki so me prepričali v ogled.
Vraga, že več kot pet let spremljam animeje, ki sem jih prej poznal le iz televizije kot “običajne” risanke v rednem programu. Kako naj bi jaz vedel, da je bil legendarni Dragon Ball (Zmajeva jajca) pravzaprav anime iz daljnega vzhoda? Da so Pokemoni pravzaprav 25-minutne reklame za karte in igračke, da se je dalo dobiti fascinantni One Piece iz RTLII nemškega programa tudi v originalni japonščini in s podnapisi? Kako naj bi jaz -takrat- osnovnošolski mulec to vedel?? Tako pa vse to vem šele v svojih dvajsetih, ko zaključujem že z drugo diplomo, imam perspektivno službo in sanjarim o trženju animejev in mang v Sloveniji. Toliko animejev je še, ki bi jih rad nekoč pogledal, toliko novih in zanimivih se predvaja, časa in energije pa vse manj. Z vsako novo sezono delam take selekcije, da me kasneje dobesedno tepe, kaj vse sem zamudil. Težko je slediti novim naslovom, brisati prah s starih, obenem pa redno opravljati faks, službo, organizirati dogodke, podpirati portal/skupnost in biti predan svoji boljši polovici.
Vseeno se ozrem nazaj; v samo šestih letih mi fascinacija nad animeji še ni izpuhtela, še vedno se s srcem trudim vzpostaviti trdno skupnost in portal, ki se kosa celo z mnogimi večjimi – tujimi. Vse to imamo, čeprav nimamo niti enega omembe vrednega redno uvrščenega animeja v televizijskem programu in kot vedno doslej slabo razpoložljivost mang v knjigarnah. Če ne prej, bodo animeji uvrščeni na televiziji, ko jih bom osebno spravil gor, ko bo slovenska prevajalska skupina Si-Subs pripravljala uradne podnapise zanje in bo na koncu vsake epizode napisalo “PREDVAJANO PO ZASLUGI SLOANIMEJA“. Vraga, da se ne vdam, nihče mi ne bo klobasal, da so animeji za otroke ali pornografske frike. Animeji so tako kot vsa zahodna filmska industrija, spoštovanja in ogleda vredni!
Ker imajo nekaj, česar v pravem življenju nimaš? Ker imajo nekaj, česar v realnem svetu ne obstaja? Imajo privlačne zgodbe, ki jih osebno ne boš nikoli doživel? Izražajo šolske dogodivščine, o katerih lahko sam le sanjaš? Imajo tako popolna dekleta, pred katerimi se lahko tudi najpopolnejše dekle na svetu skrije? Ker so njihove animacije, liki in perspektiva okolja bližje realnost? Ker ponujajo atraktivno domišljijo? Vam pihajo na dušo?
Gre za animirano tv serijo, ki se v tej (jesenski) sezoni predvaja na japonskih tv zaslonih in se sooča s precej tipičnim problemom – otakujskim hobijem v družbeno striktni in vzgledni družini. Preden se kdo vrže po tleh in začne kričati, da je to incestni anime s “pocukranimi” dizajni likov, naj samo opozorim, da to ni. Vsem pokvarjencem s KissXsis animejem v glavi odsvetujem kakršno koli komentiranje – ali ban sledi. Medtem ko je KissXsis absoluten drek, ki ni vreden omembe med širšo publiko, gre pri Ore no Imouto ga Konna ni Kawaii Wake ga Nai (Moja sestrica že ne more biti tako ljubka) za povsem drugačno temo.
Zavrtimo zgodbo omenjenega animeja na začetek. Postavimo se v tipično družinsko okolje, kjer sta poleg matere in očeta še študent in gimnazijka. Oče je strikten, tih in vidno nosi hlače (čeprav ga vidimo le kimonu) v družini. Mati je gospodinja in stoji očetu ob strani, je tudi bolj tiha in (recimo da) razumevajoča do otrok. Študent ni več pod vplivom staršev, niti ju ne zanima, kaj počne ob prostem času in kako mu gre pri študiju. Medtem ko imata oba starša več dela z najmlajšo hčerko. Vedno morata biti obveščena, kaj počne, s kom se druži in kako ji gre v šoli. Brat in sestra se tipično povsem ne marata. Sestra ima odpor do svojega brata in ga dobesedno sovraži. Medtem ko je brat flegmatik in precej strpen do sestre. Vidimo lahko, da mu ne odgovarja ta atmosfera v družini, saj se zelo malo medsebojno pogovarjajo in popolnoma nič zaupajo.
Situacija se zakomplicira, ko brat iznenada v hiši najde DVD škatlico s sporno vsebino. Gre za zgoščenko, ki jih kupujejo otakuji (manijaki, obsedeni s katerim koli hobijem – v našem primeru z animeji/mangami/eroigrami). Ker noče narediti štale v družini, saj sta oče in mati absolutno proti takšnim stvarem, stvar vzame v svoje roke in najde lastnika zgoščenke. Čeprav ima na voljo le tri osumljence, noče nikogar obsodit in mu naresti krivice med ostali člani družine. Ker brat ni tako strikten, kot oče, se niti ob razkritju sestrinega spornega hobija ne pobriga kaj veliko. Bil pa je to zanj en velik šok. Ker pa sestra svoj otakujski hobi zelo dobro skriva, nima nobenih prijateljev, s katerimi bi lahko delila svojo strast. Kot vsak zavesten brat, ji tukaj pomaga najti njej primerno družbo (sebe pa rešit pred vsemi njenimi vsiljevanji igranja erotičnih iger).
Zgodba pa se tukaj še zdaleč ne konča. Tak hobi je nemogoče prekrivati do konca svojega bivanja v hiši staršev ali pred javnostjo nasploh. Kako se anime nadaljuje, lahko le ugibate ali pa si stvar tudi pogledate.
Če se dobro spomnimo, je bilo na temo otakujstva, asocialnosti in NEETov že nekaj drugih animejev. Velikega asocialneža smo spoznali v animejski seriji Welcome to the NHK, kjer je študent Satou živel v podnajemnem stanovanju, ki sta ga financirala starša z namenom njegove študija. Ker je bil Satou tudi malce pod vplivi drog in prepričanjem, da se je svet zarotil proti njemu, se je le malokrat premaknil iz svojega stanovanja. Ampak to ni glavna stvar, ki bi jo rad izpostavil. Kasneje spozna soseda – otakuja, ki je imel sobo polno eroiger in figur, imel pa je tudi cilj izdelati lasten galge (gre za igro z lepimi deklicami). V isti hobi povleče tudi Satoua in skupaj sanjarita o uspešnem življenju iz izdelovanja galgejev. Drugi, bolj otakujsko obarvan naslov je bil Genshiken. V bistvu je bil nekakšen realen prikaz življenja strastnih ljubiteljev svojega hobija. Ker! Otakujstvo ni nujno le gledanje in zbiranje animejev/mang. Lahko si tudi strasten cosplayer, šivalec kostumov zanje, igračar… Pa tudi vrtičkarji so ena vrsta otakujev;) Eden novejših animejev, ki je na las podoben Ore no Imouto ga Konna ni Kawaii Wake ga Nai bi bil tudi Nogizaka Haruka no Himitsu. Gre za podobno situacijo striktne in bogataške družine, kjer so družbeno nesprejemljivi hobiji absolutno prepovedani. Vendar pa je hčerka strastna ljubiteljica določenega animeja in to skriva pred svetom in lastno družino (razen pred služinčadjo). Ker pa po izrednem naključju za njen hobi izve tudi en sošolec, se zadeve zakomplicirajo. Ali pa tudi ne, saj je ta sošolec odprt do njenega hobija in nima nič proti, obenem pa mu je punca še všeč. Skozi celo zgodbo skupaj skrivata družbeno nesprejemljiv hobi, istočasno pa se imata fajn.
Tovrstna tema družbeno nesprejemljivega hobija je že dostikrat prežvečena tema, vendar še zmeraj zanimiva za pogledat. Verjetno gre bolj za uteho nas-ljubiteljev, ki nas družba ne razume. Če gledaš in si ljubitelj animejev in mang, si zato čuden? Si zato manj vreden v družbi, na delovnem mestu ali v šoli? Družba stalno išče razloge, da ponižuje so-človeka. Če te ne morejo ponižati samo s stilom oblačenja, načinom izražanja, narodnostjo, te bodo pa še z hobiji, službo in s kakšnimi ljudmi se družiš. Taki naslovi so zanimivi za obe strani, saj je treba so-človeka spoštovat ne glede na to kakšen je in s čim se ukvarja. Sto ljudi, sto čudi.
Pravzaprav niti ne vem, nad kom naj bom razočaran. Nad gledalci animejev, ali tistimi, ki obsojajo animeje, kot zlo sedme umetnosti in družbenih norm. Ne vem točno, kako so ljubitelji animejev le-te sprejemali desetletja nazaj, vendar so/smo danes enostavno obupni pri svoji razgledanosti. Vse kar danes v animejih “intimno” prikažejo, takoj pade v pornografijo/erotiko (hentai/ecchi). Pa če je vidna samo ena joška, zagrnjeno dekle izpod tuša ali čisto običajni sex, kjer NISO prikazana spolovila. To so povsem tipični elementi vseh zahodnjaških filmov/serij, le v animejih je to vzeto kot PERVERZIJA. Pa ne samo iz strani ne-gledalcev animejev, tudi ljubitelji sami se nemudoma zgražajo ali veselijo kakršnih koli zgoraj predstavljenih elementov. To je enostavno nezaslišano in absurdno.
Od kdaj je to postalo nekaj “posebnega” ali, kot se temu reče “fanservice” za fanboye. Razumem, če gre za serijo tipa namernega prikazovanja zelo perverznih elementov (ala KissXsis), ampak v kakšnih resnejših naslovih pa je to le del NORMALNEGA sveta. Se zgodi! Vsak normalen tip je v šoli želel punci pogledat pod krilo, že v času osnovne šole se je pri telovadbi peekalo v slačilnice deklet. NORMALNO! Ampak ne, če pa so podobni elementi prisotni v animeju, so te scene takoj center animeja in glavno gonilo zgodbe. C’mon, get a life!
Enaki elementi so prisotni tudi v zahodnjaških filmskih produkcijah. Če je kdo gledal Eurotrip, je bil priča tudi incestu. Yea, tudi take stvari se v animejih dogajajo, ampak ne, anime je zato takoj perverzen ali celo pornografski (Yosuga no Sora, Myself;Yourself). Da bi pa kdo pomislil, da gre za nek globji problem, nihče. To je enostavno fanservice za incest-fetišarje.
Ko sem že v elementu, lahko izpostavim tudi pojav ženskih prsi v animejih. Ali če grem malce nazaj, v koliko filmih NE vidimo romantičnih trenutkov s posledičnim sexom med protagonistom in xy žensko, sem pa tja pa kje vidimo še kakšne joške? Ste kdaj to NAJPREJ izpostavili kolegom/kolegicam, šele nato razlagali o sami vsebini filma/serije? Zakaj je potem najprej izpostavljeni element v animejih joške in naga ritka? Mogoče celo kakšna “erotična” scena?
Pogledam marsikatere obskurne naslove, mnogi so res obskurni in brezvezni (Strike Witches, KissXsis, Highschool of The Dead …), spet kakšni imajo kakšne dobre cvetke in so perverzni elementi del komičnega vložka (Seitokai Yakuindomo). Ampak če folk v vsakem naslovu IŠČE kakršne koli fanservice elemente, naj raje neha gledat animeje in preklopi na hentai. Vsaj ne bo po nepotrebnem žalil vsakega produkta.
LP
DjJuvan
PS: Zgoraj sem izrazil svoje mnenje, ki v kakšnih primerih ne drži – in kritika ni namenjena nobeni specifični osebi!
Ravno te dni je na splet pricurljal anime Black Rock Shooter, precej zanimivih 50minut ogleda. Meni je bil precej všeč, nisem pa nek absolutni navdušenc nad tem naslovom. Ima pa ta kratek anime ogromno produkcijskega materiala, ki se ga da uporabit za razne ljubiteljske videospote. V praktično 24urah sem naredu kar dva. Eden je na hardcore komad, zato malce slabši, drugi pa ti požene kri po venah.
Priznam, da se osebno letos ne bom nikamor odpravil, predvsem zaradi finančne polomije in prihajajočih ogromnih stroškov. Še svojega hobija ne morem več spoštovat na način, kot se spodobi, kaj šele da bi si kaj drugega privošču. Je pa vseeno zanimivo, da je v tem času ogromno ljudi, ki se raje dolgočasi na spletu, kot gre na dopuste – to se predvsem vidi po čedalje večji obiskanosti sloanime portala, ki iz meseca v mesec pridobiva na astronomskih obiskih, novih uporabnikih in mnogo več diskusij. Folk enostavno nima drugega dela, kot da visi na spletu in gleda filme, serije, animeje in drka na najljubše porniče. Zunaj je itak prevroče za pohajkovanje, vsi nimajo bazenov v bližini, sploh pa je treba tudi to precej plačati.
No ja, jaz nimam nič proti masovnem obisku na našem portalu, meni povsem lušta, ko gledam smešne cifre obiskov dan za dnem… mi vsaj dolgčas ni =)
Da sem se rodil v napačni deželi, bi lahko trobezljav cel dan, zato bom raje malce bolj pozitiven v že tako soparnih dnevih, ki jih preživljam. Vsak, ki se vsaj malce spozna na anime&manga sceno ve, da je Slovenija 30let v zaostanku, kar se tiče teh zabavnih industrij. Za nekaj spodbude pa prilagam slike iz Konzorcija v Mladinski knjigi pri Nami, kjer sem poslikal cel otoček mang. Resda v večini samo (bedni) Naruto in (razočarani) Bleach, ampak med njimi se najdejo tudi druge uspešnice – recimo Akira =)
Razvoj SloAnime portala me je toliko prevzel, da sem popolnoma zapostavil svoj anime blog. Čeprav še vedno spremljam tekoče animeje in nekaj starejših, si nikakor ne uspem vzeti časa za kakšen prispevek ali dva. Sploh ker sta se pred kratkim končali odlični seriji Durarara! in Angel beats!. Ne bi želel veliko napisati o njih, ker sta zelo kompleksni zadevi, kjer bi vsaka beseda preveč izdala najbolj zanimive stvari. Lahko pa omenim slednje; Durarara! se dogaja v povsem običajnem okolju – ogromnem mestu, kjer se seznanimo s kar precejšnjo zalogo različnih oseb. Načeloma te osebe niso nujno povezane med sabo – nekateri se sovražijo, drugi iščejo, spet tretji manipulirajo. Kaj je point serije? Iskanje samega sebe in sprememba okolja. Spet drugačna tema se godi v Angel Beats!, kjer nam je sprva znano, da so vsi prisotni mrtvi. Najnovejši mrtvec med njimi od že zbrane skupine izve, da je pristal v neumrljivem svetu, kjer se lahko za svoj obstanek boriš – proti takozvanemu angelu. Glavni cilj zbrane gruče je upor proti Bogu, zakaj jim v prejšnjem življenju ni omogočil bolj dostojnega življenja, saj so popolnoma neupravičeno umrli v svojih študentskih letih.
No, da padem še bolj not, se psihično in fizično pripravljam na organizacijo dveh dogodkov v letošnjem letu – Razstave v Kino Šiška in Novoletke 2010 v hotelu Mons. Čeprav me za razstavo ne skrbi toliko, imam ogromno nervoze okoli Novoletke. Ker tudi prvič direktno sodelujem pri organizaciji in ker je to največji dogodek na temo animejev&mang v Sloveniji. Za primerjavo lahko dam, da je bila lanskoletna v mladinskem centru bolj podobna otroškemu vrtcu. Seveda to ne pomeni, da je bila bedna ali manjvredna – le razlika med odgovornostjo in širino dogodka je precejšnja. Pomoč pri vodenju programa je zelo zaželjena ^^
Začela se je tudi nova sezona animejev, ki ima spet polno različnih naslovov, vrednih ogleda. Počasi sem jih že začel pobirat, kakšnega tudi nameravam zavreči, tako da bo še zelo burno poletje.
NyanShop zadnje čase malce stegnira, sploh ker gre precej časa in volje v nadgrajevanje osnovnega portala in njegovo promoviranje – sploh ker želim doseči visoko število stalnih obiskovalcev, obenem pa jih obdržati na portalu. Občutili smo tudi že čez dnevno 300 unikatnih obiskovovalcev in čez 800 obiskov… statistika portala pa iz meseca v mesec vztrajno skače proti višavam.
Po več letih vodenja skupnosti, gledanja animejev, naučenih mnogih trikov in zajetih računalniških tehnologij lahko priznam, da doslej nisem imel niti malo ideje, kaj točno delam. Še vedno nisem prepričan v svoje poteze, vse je le del občutka – devetega čuta. Ta deveti čut mi vedno namigne; “hej, kaj pa če bi naredili tole pa tole?” Če sem v dobrem elementu, še v istem dnevu naredim zastavljeni projekt, ali pa si zaenkrat le zrišem načrt. V kolikor ideja vsebuje nove programe/nova znanja za izvedbo, se pač naučim tudi novih tehnologij. Tako sem se vedno izmazal s samoukom izdelave spletne strani, postavitve raznih CMSov, urejanja php kode, poseganja v mysql, predelave raznih dodatkov v lastne namene, izraba drugih spletnih virov, kako doseči boljšo uvrstitev v googlu, optimiziranje strani, celo postavitev lastne spletne trgovine. Potem so pa še ostale stvari, ki sem se jih naučil po zaslugi faksa – od video produkcije, montaže, video efektov, izdelave dvdjev, izdelave revije, animiranja, fotografiranja, fotošopiranja in drugo. Vse možno izkoristim v namen svojega hobija in se naučim še kaj več zraven.
Če sem z brezglavim idealiziranjem različnih projektov kaj dosegel ali ne, mi ne more nihče očitat, ker ni v moji koži. Dokler vse delam z veseljem in ciljem, da se kaj več naučim, se ne bom pustil zavajati, da so moje poteze absurdne in nepotrebne. Nepotrebne in absurdne so za tiste, ki so leni in nerazgledani.
Po toliko letih prakticiranja različnih stvari lahko rečem, da sem naredil marsikaj dobrega in tudi slabega, vse mi dobro služi za reference naslednjih projektov – tudi dobičkonosnih.
Animejska in manga industrija sta mi precej ljuba, ker nihče v naših koncih še ni prišel dlje od “hobija”. Rad gledam animeje, še raje pa kaj več naredim za njihovo prepoznavnost v naši podalpski deželici.
Ste se vprašali, koliko dobrih filmov ste pogledali v zadnjem leto, ali celo morda v krajšem času. Kateri od njih so se vam vtisnili v spomin, da mi lahko v prvo rečete; “Ta je dober!” Vseeno kje ste ga/jih gledali – v kinu ali doma. Prav tako pa se poraja vprašanje, koliko od videnih so se vam zdeli “meh” in “posmeh”, ki ste jih praktično že pozabili, ker so tako slabi. Glede na to, da se filmi in TV serije vsakodnevno predvajajo na televiziji in “boljši” celovečerni filmi v kinih, koliko od teh enostavno preskočite ali niti ne povohate, ker že imate mnenje o njih oz. ste jih že videli. Katere filme pa pogledate tudi večkrat, ker so vam vsakokrat gledljivi. So to dobri in gledljivi filmi, so tisti preskočeni filmi slabi in pač ne-gledljivi? In če se še poglobimo v vprašanje; kako sodite dober film od slabega, enako velja za serijo? Kaj pa v primeru animiranih filmov in serij? So to avtomatično manjvredni naslovi, ker globoko v sebi zagovarjate, da ste jih prerasli in so namenjeni mlajšim? Ali je to le splošni stereotip, s katerim zagovarjamo stare (“dobre”) risanke. Koliko sploh veste o risankah, ki ste jih gledali in jih gledate še danes? Vam japonske risanke (animeji) kaj nakazujejo? Vam daje zvrst negativno ali pozitivno izkušnjo. Sploh veste kakšna zvrst je to in kaj od njih ste že gledali in jih nevede uvrstili med stare (“dobre”) risanke? Bi jih zasovražili, ali se pozanimali, če obstaja še kaj starega in dobrega, česar v preteklosti niste uspeli ugledati? Morda celo kaj novega, neodkritega?
![[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_15.34_[2010.10.18_20.36.42]](http://juvan.sloanime.org/wp-content/uploads/2010/10/Mazui_Ore_No_Imouto_-_01_9C50F426.mkv_snapshot_15.34_2010.10.18_20.36.42.jpg "[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_15.34_[2010.10.18_20.36.42]")
![[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_17.04_[2010.10.18_20.36.50]](http://juvan.sloanime.org/wp-content/uploads/2010/10/Mazui_Ore_No_Imouto_-_01_9C50F426.mkv_snapshot_17.04_2010.10.18_20.36.50.jpg "[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_17.04_[2010.10.18_20.36.50]")
![[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_20.30_[2010.10.18_20.37.19]](http://juvan.sloanime.org/wp-content/uploads/2010/10/Mazui_Ore_No_Imouto_-_01_9C50F426.mkv_snapshot_20.30_2010.10.18_20.37.19.jpg "[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_20.30_[2010.10.18_20.37.19]")
![[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_21.12_[2010.10.18_20.37.33]](http://juvan.sloanime.org/wp-content/uploads/2010/10/Mazui_Ore_No_Imouto_-_01_9C50F426.mkv_snapshot_21.12_2010.10.18_20.37.33.jpg "[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_21.12_[2010.10.18_20.37.33]")
![[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_23.29_[2010.10.18_20.38.11]](http://juvan.sloanime.org/wp-content/uploads/2010/10/Mazui_Ore_No_Imouto_-_01_9C50F426.mkv_snapshot_23.29_2010.10.18_20.38.11.jpg "[Mazui]_Ore_No_Imouto_-_01_[9C50F426].mkv_snapshot_23.29_[2010.10.18_20.38.11]")
Twitter
RSS
Youtube