The Mastermind behind the Scene

Osebni anime in manga blog genija ~

Avatar je skopiral Nausico

Že ste lahko brali moje izbruhe glede najnovejšega filma Avatar, ki za mnoge postavlja nove mejnike; film, ki je bil v izdelavi 10 let. Izdelal pa ga je nihče drug, kot zelo znani režiser James Cameron. Na Sekai blogu se niti nisem dotikal vseh kopiranj iz animejev, ker še nisem videl enega specifičnega filma, 26 let star Nausicaa of the Valley of the Wind (Kaze no Tani no Nausicaa). Danes bom odprl novo poglavje v poniževanju Avatarja, mogoče zadnje, ali tudi ne. Cameron je za Avatarja vsekakor pobiral ideje iz skoraj 30 let starega ANIMEJA.

Zanimivo, kako mnogi hvalijo, da je svet v Avatarju čudovit. Priznam, fotorealizem je nadmočen in unikaten, skoraj resničen. Težava pa nastane, od kje je Cameron to okolje pobral. Kar nasmeh mi je šlo, ko sem si pogledal res odličen film Nausico, kjer sem našel kar nekaj zelo podobnih (ali kar enakih) stvari, na katerih je Avatar zgrajen.

Predvsem je pri Avatarju zanimivo okolje, saj se vse dogaja na tujem planetu Pandora, kjer je ozračje povsem strupeno. Ampak, če dobro pogledamo Nausico, je območje okoli rastlinskega okolja popolnoma enako strupeno in človeka ubije v petih minutah. Že ena inhalacija je lahko dovolj, da ti rata slabo.
maska

Mnogi so pri Avatarju hvalili tudi čudovito rastlinje, ki se sveti in je, kot bi bilo živo. Ironično, je tudi tovrstno zelenje pri Nausici čudovito, čeprav je zadeva stara že 26let in je zrisana. Sory, ampak takrat so tudi v StarWarsih komaj spoznavali fotorealizem (če so).
svetlečo rastlinje

In, ko že misliš, da si v prvih petih minutah videl le dejavu in da se ti le sanja, je to šele začetek filma. Pandora je imela zelo zanimive tudi živali, mnoge so spominjale na plenilce v gozdovih po naši Zemlji, le v malce genetično spremenjenih oblikah. Isti drek spoznaš tudi v risanki, kjer so insekti okrepljeni, večji in dosti bolj nevarni. Edina, ki jih uspe razumeti, je princesa Nausica (na zgornji sliki). Na spodnji sliki pa je primerjava velikosti človeka na “konju”, ki beži pred nenavadno gosenico.
scurek

Najbolj zabaven del pa je predvsem Ewy (ali kako se že imenuje pri Avatarju), ki je precej podobna iz Nausice. Nima nekega posebnega imena, je pa del narave in živali. Ewy, connecting people since 1984.
ewy

Ker pa je Nausica tudi precej tipična zgodba človeške pohlepnosti in nespoštovanja, imaš tudi idiote marincu Quaritchu podobne (tisti s tremi lepimi brazgotinami). Čeprav priznam, je ta idiot v Nausici malce bolj pičkast. Ni tok moškosten, kot je Quaritach. Le kakšna cigara in skodelica kave mu še manjkata v roki in malce boljše šale.
idiote

Zelo prepričljiva tukaj je pa predvsem legenda. V Avatarju je bil to tisti, ki je zajahal največjo pošast na planetu. Tukaj pa se to ne zgodi tako “podebiljeno”, ampak zelo spontano, z veliko sreče in nepredvidljivosti. Ta dogodek ti res odvzame dah in napolni z žalostjo.
legenda

Ampak, vselej je bil konec pri obeh filmih “srečen”. Le da pri Nausici s precej manj brezglavega masakerja.

LP
DjJuvan

PS: Pa naj še kdo reče, da animeji niso zanimivi.
PS2: Ko si še enkrat ogledam Avatar, mogoče najdem še kakšne zanimivosti. Stay tuned.
PS3: Da ne bo preveč povišanih pritiskov, naj vsak pri sebi presodi, koliko “bi” lahko avatar kopiral. Zgoraj sem podal le podobnosti, ki so meni šli v nos.

Zakaj v risankah iščemo le sporočilnost?

Mnogokrat naletim na komentarje, da v azijskih risankah ni nikakršne sporočilnosti in so zato popolna bedarija. Pa ne samo v azijskih, tudi mnoge današnje – cartoonnetwork risanke nimajo nikakršne sporočilnosti. Ne razumem, zakaj vsi iščejo sporočila RAVNO v risankah? Je morda kakšno sporočilo v najnovejših ameriških filmih Transformers? Pa so vsi prvi film tako hvalili. Jaz nisem videl popolnoma nobenega sporočila. Kaj je potem tako dobrega na njem? Tudi v filmih Final Destination nisem zaznal nobenega sporočila…
Kaj pa potem Lord of The Rings? Naj bi imel moralne vrednote prijateljstva, zaupanja in ljubezni… ampak vse to imajo še Pokemoni. Tako da, ne me basat o kakšni večji sporočilnosti. Film je bil pa, vrat na nos, uspešnica. In potem se pojavijo telebani, ki brez primernega argumenta žalijo risanke, ki jih niti gledali niso ali pa jih ne razumejo. Cartoon Network je namenjen osnovnošolcem in mlajšim, risanke so jim preproste in nekatere zabavne. Ne nosijo nikakršne zgodbe in sporočila. Azijske risanke pa imajo večji spekter občinstva, od mlajših do starejših – nosijo težje/lažje zgodbe, nekatere s sporočilom, spet druge s preprostim namenom – da so zanimive.

Zakaj gledamo filme in serije?

Morda ker v njih iščemo sporočila? Kakšna že? Kako bi morali čuvati naravo, ohranjati prijateljstva, biti zvesti v ljubezni…ipd.? Pa dajte no, koga slepite. Gledamo jih zato, ker so zanimivi, imajo dobro zgodbo in so nekaj nerealnega in odtujenega od pravega sveta. Ženske padajo na Steva Segala, kako kot pravi moški postreže nekaj pesti in zvinov svojim tekmecem. Oh~~~~ Vsi pa se zabavamo, ko gledamo Jackie Chanove vragolije (sploh tiste po filmu). In podobnih filmov je še tisoče in noben od njih ne nosi nekega “sporočila”, ki ga vsi tako zagreto iščejo RAVNO v risankah. Risanke so tudi zabava za vse starosti. Imaš Gokuja, ki z vztrajnostjo, voljo in dobrosrčnostjo porazi vse sovražnike. Seveda je mnogim v prehodu iz osnovne šole v srednjo v očeh velik idol. “Ko bi le jaz imel take moči, bi lahko zbutal svojega sošolca, ki me stalno draži”. In potem imamo Asha, katerega sanje so postati najboljši pokemon trener. Vsakdo mora sanjati, čeprav nemogoče sanje. In potem imaš psihično motenega Shinđija, ki misli, da ga vsi le izkoriščajo, potrebuje ga pa nihče. Okoli njega se naredi neviden zid, zaradi katerega se nikomur ne more odpreti. Ker ne razume človeške narave, sfuka cel svet (dobesedno). Ali pa tragikomično življenje Negishija, katerega sanje so postati slaven pop pevec, pristane pa v najbolj grozljivem metalskem bandu kot glavni morilec ušesnih bobničev.

Slabih risank NI!

Ali pa jih je ravno toliko, kot je slabih filmov/serij. Vsaka ima svoj namen, svoje ciljno občinstvo in svoj način zabave. Tako kot je Bruno kozlanja in pomilovanja vreden film, so za druge tudi Super Punce (Super GALS!). Če je kdo slab, je to le občinstvo, ki ne zna ločevat vsebine glede na ciljno občinstvo. Če je nekomu bolj všeč gledat lezbične porniče, zakaj bi imel nekdo drug pravico tebe žalit, da gledaš bedarijo. Beden je on sam. In če jih ne gledaš, tudi nimaš pravice razveljavljat celotne industrije – če ti je kakšen holivudski film beden, še ne pomeni, da so VSI filmi bedni, kajne? In točno tako reagirajo nesposobneži, ki žalijo azijske in ostale risanke.

Nasvet…

Odprite oči.

LP
DjJuvan

“Scrapped Princess” in “The Golden Compass”

Ne vem, koliko se jih bo strinjalo z mano, vendar osebno vidim nekaj malenkostnih povezav med naslovoma The Golden Compass in Scrapped Princess, pri čemer je slednji anime. In čeprav The Golden Compass ni končan, ima Scrapped Princess še zmeraj boljšo zgodbo in razvoj likov.

scrapped1scrapped2
Pri obeh naslovih sta glavni “junakinji” (če lahko temu tako rečemo) zavrženi dekleti, ki sta bili blagoslovljeni s ciljem, da bosta “rešili” svet. V Scrapped Princess tega še ne izvemo takoj, saj iz začetka spoznamo, da je glavna junakinja strup sveta, katere se želijo vsi znebiti. Človeštvu so “bogovi” (namenoma z malo) oprali možgane, da se je morajo znebiti, kajti ona bo uničila svet. Ker pa je to le preprosta punca, ki v tem svetu nima niti moči magije ali bojevniških sposobnosti, jo ščitita krušna brat in sestra. Kar na jok mi gre, kako veliko srce morata imeti brat in sestra, ki ji nista niti v krvnem sorodstvu, nase pa sprejmeta za sovražnike cel svet + bogove. Ampak, ker ne smejo ostati na istem mestu, odpotujejo po svetu in skušajo razkriti “prekletstvo”, ki se punce drži. To je 24-delna serija polna akcije, drame, zanimivih zapletov in razpletov, nekaj znanstvene-fantastike, fantazije in ogromno skrivnosti. Eden mojih prvih ogledanih animejev, ki mi je še vedno ostal v lepem spominu.
07compass-600
S filmom The Golden Compass pa sem rahlo razočaran – vse se dogaja prehitro, nedosledno, namečkano in s slabimi karakterji igralcev. Glavni junakinji so prepustili PREVEČ odgovornosti. In vse ji je praktično postreženo na pladnju. Nobena 12-letnica na tem svetu ne bo s tako samozavestjo šla v svet in ogovarjala vsakega mimoidočega (sploh ne velikih in pijanih polarnih medvedov). Tudi če gre za fikcijo, tega na tak način ne morejo naresti. Miselnost 12-letnice pač ni na takem nivoju. Razumel bi, če bi jo obsedel kakšen duh, ali “drugi jaz”. Drgač pa res… She’s f*cking annoying! Zato so mi liki iz Scrapped Princess zastavljeni dosti bolj realno in zgodbi primerno – glavna junakinja ni popolna, tako kot njena krušna brat in sestra ne. The Golden Compass se dogaja v alternativnem svetu, podobnem našemu, kjer imajo ljudje svojega daemona – spiritualno(peščeno?) žival, ki je del človeka. Če ubiješ daemona, človek umre in obratno. Na tem svetu obstaja teorija zarote, kjer so zanikali in skrili vse dokaze o prehajanju med alternativnimi svetovi. Našel pa se je nekdo, ki je to skrivnost ponovno odkril in tudi Zlati Kompas, ki kaže samo resnico. Uporabljati ga pa ne zna nihče, razen sirote Lyre, ki je nevede dobila misijo – odpotovati na sever in razkriti skrivnost potovanja med alternativnimi svetovi. Njena naloga je rešiti paralelne svetove pred oblastjo tega sveta, ki si želi vse vzeti v svoje roke. Film je sedaj šele na polovici (predvidevam), saj še niso povzeli celotnega originalnega romana “Northern Lights”.

Obe deli si poglejte in sami presodite, ali je moje skromno opažanje res na pravem mestu. Scrapped Princess dobite le na spletu, tudi s slovenskimi podnapisi. The Golden Compass pa si lahko sposodite pri iTIVIju.

LP
DjJuvan

PS: Ne pozabite tudi na AirTV serijo, ki sem vam jo dal za domačo nalogo v tem mesecu… še vedno čakam na kakršne koli komentarje.