Pri redko kateri seriji ali filmu te uspejo tako prepričati v čustveno sceno, da enostavno ne zmoreš zadržati solze ali dve…
Že precej časa spremljam eno zelo zanimivo serijo (zdaj ima že drugo sezono), ki je pravi pravcati slice of life roman. Življenje dijaka Tomoya, katerega oče je čisti pijanc in se za svojga sina sploh ne briga…. Tomoya je posledično zelo nasilen in ga po domače “boli kurac za vse”. Vendar! En določen dogodek pa ga je potegnil v popolnoma novo doživetje…. usmilil se je nedolžne dekline, ki ga je presenetila z zelo zanimivim dialogom medtem, ko je bil na poti v šolo.

Prva sezona Clannad serije je predvsem o tem, kako Tomoya pomaga tisti deklini Nagisi in spoznavanju novih prijateljev… novih dogodivščin, hudo norih komičnih vložkih in včasih tudi zelo tragičnih momentih.
Druga sezona je pa povsem drugačna scena… še posebej tam okoli ~10. epizode, ko se začne prava drama…. vsa tista čustva iz prejšne sezone, ki so se nabirala, kopičila in se zdela nezlomljiva! Sedaj…. sedaj… enostavno si ne moreš pomagat, da ne bi zajokal, ko vidiš scene, ki jih niti v igranih filmih ne vidiš ali pa sploh niso tako čustveno močne.

Clannad in Clannad After Story sta zadevi, ki sta absolutno vredni ogleda. Resda je dolgo (tako kot so dolgi romani… pač, dolgo se jih bere), ampak vredno ogleda! Serija se drgač še nadaljuje… verjetno pa se bo s to drugo sezono končala.

To sem moral povedat… enostavno, moral sem.

LP