DjJuvan

Zgodba: Mitsuo Iso
Ilustracija: Takeshi Honda
Režiser: Mitsuo Iso
Studio: Madhouse
Predvajanje: 12.5.2007 do 1.12.2007
Žanr: Šolsko življenje, znanstvena fantastika, tragedija, virtualnost

Je prihodnost človeštva prirokovana v tej seriji? Vsa napredna tehnologija, ki jo prikazana v tem znanstveno-fantastičnem animeju je pravzaprav lahko že bližnja realnost. Vseeno pa je spremljanje te serije pravi užitek, saj se nekako vklopiš v sceno in uživaš v ideji računalniškega virtualnega sistema v navadnem okolju, kjer se zasebni računalnik pokaže kot transparentno okno/zaslon in pod njem tipkovnica. Čeprav je to možno uporabljati le preko posebno narejenih očal, ki zaznavajo kiber-okolje, ki ga z očesi ne moremo…Prepustimo se seriji napredne tehnologije, polne hecov, zanimivih prednosti, ki pa ima kot vsaka tudi napake…

Dennou Coil je očitno zelo skrivnostnega izvira, saj sta roman in manga začeli nastajati v skoraj istem času kot animejska oblika. Vendar po datumih izdaje bi lahko sklepal, da je bila animejska verzija narejena po romanu, ki je izšel ravno mesec pred začetkom animeja. Roman pa se še zmeraj nadaljuje in trenutno šteje že 3 dele. Zanimivo naključje je omemba istega avtorja mange in animeja Mitsuo Iso, zaradi česar je možno, da je animejska in mangovska verzija njegovo avtorsko delo in nima bistvene povezave z prej izdanim romanom. Manga se je začela istega leta kot anime in ima do sedaj le 1 izdano knjigico.

Serija nenavadno blesti na več področjih; že prej omenjena tematika virtualizacije okolja in sodobna uporaba računalniškega sistema, ki je tudi odlično vodilo današnje civilizacija – kjerkoli, kadarkoli in preprosto. Zgodba ki spremlja to 26-delno serijo ves čas deluje zelo plehko, vendar se kasneje izkaže kot zelo unikatno in poglobljeno. Dosti vmesnih dogajanj le prikazuje pravo človeško naravo, kasneje se to upodobi v zavisti, sovraštvu in zaletavosti naših likov. Koliko je potrebno, da človeka določen dogodek spravi v norost in zapiranje vase.

Poleg glavne zgodbe se zabavamo tudi v odličnem artu tehnološke dovršenosti, ki jo mularija s pridom uporablja za svoje otroške igrice. Zaradi virtualnosti okolja je možno s primerno programsko opremo tudi igrati vojne igrice, ki izgledajo kot napredno hekanje. Zanimivo je to, da se tovrstno hekanje izvaja na različne načine – z bogato orožarno mu lahko prestreljuješ sistem (če si to lahko privoščiš) in običajno vdiranje v sistem drugega uporabnika. Seveda z namenom, da mu uničiš virtualizacijo. Veliko zabave, napetih, akcijskih in tragičnih trenutkov.

Ocena: 8/10 – Imel sem občutek, da enostavno premalo vem o ozadjih vseh likov; enostavno preveč posvečanja trenutni situaciji. Na čase je bil tudi dolgočasen z nezanimivimi dialogi.