Za moje pojme ne. Zakaj?
To je  enako, kot če bi jaz enemu filmofilu rekel da je drogeraš, ker gleda filme (holivudske, evropske, balkanske…itd). Tisti filmofil v filmih vidi veliko zanimivih/vabljivih stvari, s filmom se želi poistosvetit in podoživljat. Kot nekakšen alternativni svet, namišljeni svet. Večina filmov je sama po sebi izmišljenih in nosijo le ideale, ki v realnosti običajno ne morejo obstajati (če pa že, je še zmeraj film) . Glavni igralci, ali stranski igralci so vaše sorodne duše in se lahko nekako podoživite dogajanje skozi njihove oči… tako nekako leži moja teorija.
Kaj pa ljubitelji animejev?
Če še nisem omenil, da je animejska industrija primerljiva z zahodno live-action industrijo, potem sedaj veste. Temu je tako… in ta industrija se je začela razvijat že v času velikih vojn. Američani so se posvetili live-action filmom, ker so imeli pravo okolje in resource…. Japonska pa ni imela pravega okolja in tudi resourcev ne, zato so se posvetili razvijanju animiranih filmov in serij. Zato se tudi danes Japonske industrije posvečajo uprizoritvi zgodb skozi animacijske serije in filme. Pri temu so zelo specializirani in američani jim ne sežejo niti do nohta na mazincu noge…žal.
Potemtakem obstajajo tudi ljubitelji animejev, ki tako sceno zainteresirano spremljajo, pišejo in kupujejo kakršne koli artikle, ki se nanašajo na najlubše serije/filme. Enako kot pri filmu, se tudi gledalci animejev poistosvetijo z zgodbo, likom in dogajanjem… animeji imajo dosti zelo ljubih likov, med katerimi se zelo težko odločiš, kateri ti je ljubši – vsak je zanimiv in po svoje prvovrsten. 

 Zdaj imate lepo primerjavo med  filmofili in ljubitelji animejev…podobno, vendar – poraja se vprašanje, koliko filmofilov ali nasplošno gledalcev live-action filmov/serij kupuje originalne DVDje in kakšne dodatne artikle za določen film ali serijo. Recimo, pogledali ste ilegalno pridobljen film – bil vam je zanimiv, želeli bi ga pogledati še v kinu. Bili ste navdušeni – priporočali ga boste prijateljem…ampak, ali ga boste kupili v štacuni? Ha. Veliko znancev mi je reklo; “zakaj bi ga pa kupu, sej ga mam posnetga.”. Tukaj se pa pokaže njihova/vaša podpora avtorja in produkcije filma IN koliko vam je bil zares všeč – Nič.

Pri animejih sem v več kot letu dni dobil povsem drugačen občutek ljubiteljstva, katerega pri gledanju live-action filmov/serij nisem nikoli imel. Pogledan anime mi zmeraj postane tako všeč, da HOČEM imeti original. Basta. Če bi lahko opisal z besedami, bi vam, vendar nimam takega besednega zaklada, ki bi lahko opisal moje notranje navdušenje ob tako popolno izvedenih in vabljivih zgodbah.
Od začetka mojega spoznavanja animejev sem bil zelo skeptičen, kako je lahko anime tako dober, vendar po nekaj pogledanih serijah dobiš nenavaden občutek po še in še. Sprva sem začel zbirati walpaperje, slike, kopirane DVDje, še prevajat sem jih začel…ampak zadnje čase dobivam še večjo potrebo po nekaj več – želim držati v rokah originalno robo! Hočem material, ki mi bo za vedno sijal na omari in si bom lahko rekel; “Tale serija je bila superiorna, kaj če bi jo danes še enkrat pogledal”. Tudi kolegu lažje rečem; “Stari, tole je noro, kar original sem si kupu iz zadovoljstva!”

Tako tudi začneš spoštovati nekaj, v kar so avtorji res dali svojo dušo in trud. Ker če so gledalci navdušeni, je tudi trud avtorjev poplačan. Zato animejem tudi ne moremo reči “droge”, ker ima industrija kvalitetne izdelke, jih bo ljudstvo kupovalo – (dljaš > pogledaš > pohvališ > kupiš > priporočaš)… če pa ne, je pa standard isti kot pri live-action filmih (dljaš > pogledaš > zbrišeš).

Upam da nisem kakega filmofila užalil, ker čisto pravih zagrizenih filmofilov še nisem videl… (bi bil njihov komentar zelo zaželjen).