Sem in tja naletim na očitke, da japonske risanke (ala animeji) dajejo slab vtis na otroke in jih poneumljajo. O poneumljanju raje ne bomo govoril, ker 24ur na dan televizija poneumlja – ne glede na vsebino, ki jo gledaš (tudi poročila). Lahko pa omenim o vtisu, ki ga naredijo animeji na otroka. Eden izmed najbolj očitnih je seveda zagretost za zbiranje figur pošasti, kart in drugih stvari, ki jih določeni naslovi ponujajo – tukaj gre predvsem za družabne medsebojne igre. Verjetno ne gre svojemu otroku preprečiti, da ne bi smel igrati s svojim prijateljem Človek ne jezi se? To je družabna igra in lahko ste veseli, da tudi pri Pokemon/Yu-gi-oh kartah in Bakugan žogcah dobi interes za igranje s svojimi prijatelji. Isti namen, drugo pakovanje.

Pokemoni, Bakugani, Beyblejdi in Yu-gi-oh niso tako nasilni animeji, kot se kažejo na prvi pogled – v resnici je zelo malo (ali skoraj nič) pretepanja med nastopajočimi liki in precej več na tekmovalnosti med njimi v njihovem fantazijskem svetu s priročnimi pošastmi in igračkami. Vaš 7-12 letni otrok prej pobere pretepaške lastnosti iz igranih zahodnjaških filmov katere mu proste volje dovolite gledati. Zgornje našteti naslovi so le tekmovalnega značaja.

Druga tema za žvečenje so animeji stila Dragon Ball, Zenki in Naruto. To so nekako naslovi ob katerih vaš otrok, sedaj že najstnik odrašča. Če smo prej govorili o nedolžnih otročjih naslovih, lahko zdaj omenim malce bolj kompleksne zadeve v katerih vaš otrok vidi idole za krepitev njihove osebnosti. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se je dragonball odvijal ravno v mojem času odraščanja – proti koncu osnovne šole. Imel sem problem šibkosti, nemoči in zadržanosti. Vsak mimoidoči z minuto časa se je lahko spravil name in mu nisem mogel prav nič narediti. Čefurjev so se izogibali tako starši kot tudi šola. Če si bil tepen, so vsi samo kimali, noben pa ni imel jajc kaj narediti na tem.  Vseeno pa sem imel svoje idole h katerim sem stremel. Če ni bil Goku iz Dragonballa s svojo neverjetno močjo in samozavestjo, je bil pa kdo drug. Ko sem bil povsem depresiven, potrt, osramočen sem lahko gledal proti nekomu, ki sem mu želel biti podoben – “ko bi le jaz bil tako močan kot Goku, imel supermoči, bi lahko pretepel vso nesnago s tega sveta!” Bil je eden mojih idolov, ki so mi dajali energije sploh preživeti lastno najstniško obdobje (čeprav takrat niti nisem vedel, da gledam animeje). Če najstniku prepoveste ali omejite take naslove, se sami raje vprašajte, kaj želite od otroka.

Za najmlajše priporočam;

• Beli levček Kimba
• Čebelica Maja
• Hello Kitty
• Chi’s Sweet Home in Chi’s New Address
• Mumini
• Thriller Restaurant
• The Cat Returns

Za otroke tam okoli 7-12 let priporočam;

• Pokemon
• Bakugan Battle Brawlers
• Bayblade
• Rudijevo moštvo (Ganbare! Kickers)
• Yu-Gi-Oh
• Digimon

Za najstnike tam 13-15 let priporočam;

• Dragon Ball / Kai
• Naruto
• One Piece
• Soul Eater
• Fairy Tail
• Shaman King
• Cross Game
• FullMetal Alchemist
• Inuyasha

Nadgradnja najstniških animejev bi bila;

• Death Note
• Hajime no Ippo
• Code Geass
• Trigun
• Wolf’s Rain
• Love Hina
• Karin

Za primerjavo pa še nekaj animejev za mlade moške;

• Ergo Proxy
• Mushishi
• Gekijouban Kara no Kyoukai: The Garden of Sinners
• The Place Promised in Our Early Days
• Neon Genesis Evangelion
• Clannad
• Saikano
• Noir
• Elfen Lied
• Minami-ke
• Azumanga Daioh

Spisek je precej okviren, narejen predvsem po lastnih izkušnjah in kaj bi bilo primerno za določeno starostno skupino.

LP
DjJuvan