Po dolgem času se spomnim, da že dolgo nisem nič napisal na svojem blogu.  Ljubitelj pa takšen, raje gledam in zadovoljujem svoje potrebe domišljije, kot da bi kaj dobrega priporočal širši publiki. Sem nesramen. Ja, takle imamo; zadnje čase mi dosti dogaja, prihajalo je kar nekaj animejev na spored, pripravljam se na izvedbo dogodka Ilustrarium2010, obenem pa že poteka organizacija letošnje Novoletke2010. Da ne bom popolnoma zanemaril svoj blog, sem deset minut nazaj dobil idejo, da bi naredil en kratek spisek mojih zadnjih super ogledov animejskih naslovov, poimenoval pa bi jih kar “Štučkarji” (Sveže kot štručka ali kot “stručko” obvlada svojo stvar – blefiram ja xD ). Inspiracija izvira iz PaucStadtovih Patronarjev, čeprav ne vem, od kje njemu ta beseda =D Gomenasai Pauc, mal si bom sposodu idejo =)

Now and Then, Here and There (1999)

Na vsake tok časa se odločim za ogled kakšnih starejših animejev, ker sem jih pač osebno začel gledati šele pred nekaj leti. Zato imam mnogo za nadoknadit – predvsem se usmerim v kakšne bolj kultne, popularne in bolj izpostavljene naslove. Med njimi je tudi Now and Then, Here and There ali po japonsko Ima, Soko ni Iru Boku. Gre za 11 let star 13-delni anime, ki je prava poslastica za gledalce z bolj zahtevnim apetitom. Ker bi imel preveč za napisat o tej seriji, si lahko preberete moj vtis. Še najbolje pa bi lahko zgodbo opisal z “utesnjenostjo”. To je tudi eden od naslovov, ki sem ga doslej ocenil z res visoko oceno 9.5/10. Upam, da upravičeno.

Read or Die (2003)

Sem strasten ne-ljubitelj knjig in vseh zgodb v knjižni obliki. Ne vem od kdaj. Se še spomnim v osnovni šoli, ko sem za šalo prebral vse Harry Potter knjige. Takrat so bile le štiri prevedene. Zdaj pa že vsaj nekaj let nisem od začetka do konca prebral niti ene knjižne zbirke, še mang ne berem. Ampak to na stran, Read or Die ne obsoja ne-ljubiteljev knjig, da morajo umreti. Čeprav v tej 26-delni seriji vidiš več knjig, kot jih boš uspel v življenju, ima tudi noro zanimivo zgodbo. Pojedel sem jo, kot v starih časih Harry Potterja. Serija ima malce poudarka na fantaziji, akciji, pričara pa nam nekakšen alternativni svet, kjer želijo “zlobneži” spreobrnit svet na zelo absurden način (a mogoč). Zlobneže sem dal v navedke, ker zlobnežev načeloma ni – je le stvar perspektive za boljši jutri. Priporočam branje mojega vtisa, kot tudi ogleda, saj zgodba obsega toliko plasti zanimive vsebine, ki ti da misliti.

Black Rock Shooter (2010)

Mogoče malce precenjen naslov, sploh ker smo nestrpno čakali vsaj leto dni. Ampak meni osebno je bil še vedno všeč, predvsem je imel zanimiv način podajanja zgodbe. Pod tem naslovom smo poznali glasbo in akcijske utrinke med Black Rock Shooter ter Dead Monster osebama. Nisem pa pričakoval, da bodo ti utrinki vpleteni v povsem običajno šolsko zgodbo dveh novih sošolk, ki postaneta dobesedno neločljiv par. Ampak ….  zmeraj je nek ampak. Ti vpleteni akcijski dogodki krute bitke med dvema fantazijskima osebama nekaj predstavlja. Celoten 53-minutni anime ima med gledalci DVA pogleda (se še prepiramo, kdo ima bolj prav) – ali je ta alter-ego bitka fantazijska ralno-časna predstava njunega spodletelega prijateljstva. Ali pa se vse to zgodi čisto na koncu animeja, kjer vse te fantazijske dogodke povežejo s posebno sceno v malce dramatičnem trenutku. Naj bo to stvar perspektive gledalca, meni je bilo v vsakem primeru všeč in ne morem reči nič slabe čez štorijo – četudi se mi bolj zdi reklama za Allstarke. Več o animeju.

Durarara! (2010)

Oh, dobri stari časi Baccano! evforije. No, niso bili stari časi, pa tudi neke evforije ni bilo. Sem pa prepričan, da tako Durarara! in Baccano! sodita med ene bolj kompleksnejših zgodb, kjer je vpletenih ooooogromno – od začetka nepovezljivih likov. Čeprav se zgodbi zelo razlikujeta, deluje Baccano! celo boljše, kot v današnji čas postavljen Durarara!. Durarara! je po domače rečeno iskanje samega sebe. Imaš sramežljivega študenta, ki se preseli iz podeželja v ogromno mesto, ker želi spremeniti nekaj v svojem dolgočasnem življenju  in imaš dvajset ostalih likov, ki po mestu delajo takšne in drugačne stvari. Niti sanja se ti ne, kaj mislijo narediti z zgodbo. Ampak vseeno spremljaš in sestavljaš košček za koščkom nekakšno sestavljanko velike slike. Res zanimivo. Več o animeju.

Med drugimi ne smem pozabit omenit prihajajoč dogodek Ilustrarium 2010, kjer je obisk vsakogar zaželjen in pa popis ljubiteljev animejev in mang.

LP
DjJuvan