DjJuvan

Filmov in serij, ki bi ponazarjali življenje odtujenih ljudi, nesposobnih normalnega civiliziranega življenja, ne zasledimo prav pogosto, tokratna zgodba pa govori ravno o tem.
Serija se posveča socialno odrezanim ljudem z mučno preteklostjo, skratka ljudem z obrobja naše družbe. Prav tako pa odpira tudi perečo krizo mladih po vsem svetu: problem zasvojenosti z internetnimi igrami.
Čas je za svetovno dominacijo “Welcome to the N.H.K.” serije!

Zgodba
V seriji sledimo življenju protagonista Tatsuhira Saita, ki je obupal nad študijem in se že četrto leto zapored bori z brezposelnostjo. Njegov vsakdan je vedno bolj podoben življenju hikikomorijev, vendar je njegov razlog asocializacije del nekakšne zarote. V njegovo mirno, samotno življenje se iznenada vplete dekle po imenu Misaki Nakahara. Ta trdi, da ga lahko ozdravi njegovega strahu pred ljudmi, če z njo podpiše pogodbo, sestavljeno iz zelo nenavadnih pogojev. S podpisom pogodbe se je Saitu začel cikel asocialnega življenja močno spreminjati, četudi mu to sploh ni bilo všeč. Njegova trmasta ideja globalne zarote pa ga je vedno znova priklenila v lastno stanovanje.

[hikikomori = japonska beseda za asocialnega človeka, ki se boji družbe]

O seriji
Animirana serija je narejena po istoimenskem romanu avtorja Tatsuhiko Takimota iz leta 2002. Prirejena je bila tudi v istoimenski mangi, ki je izhajala od 24. junija 2004 do 6. junija 2007 in obsega 8 zvezkov. Animejsko verzijo je leta 2006 v 24 epizodah režiral Yusuke Yamamoto pri Gonzo studiu. Originalna zgodba romana pa se pri mangi in animeju malenkost razlikuje. Razlog verjetno tiči v občinstvu, kateremu so dela namenjena, saj je manga dobila oznako priporočeno za bralce na 18 leti.V animeju je med vsemi verzijami najbolj okrnjena zgodba, saj v njem ni omenjen niti razlog nekaj redkih halucinacij Saita  jemal je namreč legalne droge.
Zgodba je postavljena v današnji čas Japonske in se odvija okrog več mlajših polnoletnih oseb, ki imajo drugačne življenjske stile toda skupen problem. Ti asocialni mladeniči so t.i. hikikomoriji in anime otakuji. Hikikomorijiso na japonskem znani po tem, da so izločeni iz družbenega življenja, po navadi zaradi bojazni pred ljudmi. Običajno ne obiskujejo šole ali službe in se vsakodnevno preživljajo na račun staršev ali socialne podpore. Enako življenje spremljamo ob protagonistu serije Saitu Tatsuhiru, ki za svoje nedružabno življenje krivi svetovno tajno podjetje NHK, ki kuje zaroto proti ljudstvu. Vendar je oznaka NHK na Japonskem podobna kot v Sloveniji RTV – državni operater medijev.
Saito se spoprijatelji s svojim šolskim kolegom Yamazakijem Kaorujem, s katerim se sooča z različnimi težavami, kot so: dekleta, piramidni posli (wiki: pyramid scheme) in igranje omrežnih iger (primer World of Warcraft). Od vseh vpletenih likov je najbolj skrivnostna Misaki Nakahara, dekle, ki je tudi prva oseba v tesnem stiku s Saitom in mu iz neznanega razloga želi pomagati uiti iz asocialnega življenja. Skupaj imata vsakodnevna predavanja, s katerimi ga želi podučiti o načinu vključitve v družbo in o načinu razmišljanja v določenih interakcijah z drugimi ljudmi. Izvor te dobrote pa se skriva v Misakini šokantni preteklosti, ki je ni zaupala nikomur, razen Saitu skozi različne posredne izpovedi.

Osebno mnenje
Po dveh letih spremljanja animejskega dogajanja, lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da je to ena najbolj poučnih in najbolj kritičnih serij do trenutnega stanja razmer v svetu. Čeprav je animirana serija nekakšna blažja oblika originalnega istoimenskega romana, vseeno zelo zanimivo pokaže probleme mladih, ki se zaradi svojega drugačnega mišljenja umaknejo od družbe. Prav tako se serija posmehuje ljudem, ki se spustijo v piramidni marketing, za katerega teorija absolutnega uspeha skorajda ne obstaja. Piramidne potegavščine premamijo še posebej tiste, ki se spustijo v internetne igre in dobijo strah pred ljudmi, oz. realnostjo. Po ogledu Welcome to the NHK sem dobil občutek krivde, saj nočem pristati v tem košu ljudi, zato sem začel sam pri sebi razmišljati, kje bi lahko naredil spremembe. Za konec naj vas osrečim, da se animirana serija za razliko od originalnega romana konča precej bolj pozitivno.

Objavljeno v Slochan št.3