DjJuvan

Archive for the ‘zanimivosti’ Category

Malo pred novim letom sem naletel na vest, da je slovensko podjetje AG Market odkupilo avtorske pravice za naslednje naslove;

• Čudežno potovanje (Spirited Away)
• Moj sosed Totoro (My Neighbor Totoro)
• Grad na nebu (Laputa: Castle in the Sky)
• Porco Rosso (Porco Rosso)
• Kraljestvo mačk (The Cat Returns)

Ghiblijeva dela, itak. Zanimalo me je, kje bi se jih dalo kupit. Rečeno mi je bilo, da v BigBangu. Zato sem se odpravil pogledat, kaj od tega sploh imajo. Seveda sem pred tem pogledal še njihovo stran, kjer sem našel skoraj vse te naslove. Naslovnih slik na žalost ni. Slišal pa sem o zelo trapastem napisu “ANIMA” čez petino celega DVD ovitka. Kaj za? In bojda je to njihova tržna znamka te zvrsti. Hvala, več kot deset let truda ljubiteljev animejev v Sloveniji je splavalo po vodi, ko s(m)o se trudili izobražit gledalce, da ima beseda “anime” čisto pravilne slovenske sklanjatve. Zdaj bodo vsi novinci spet blebetali “pogledal sem si en ful hud ANIMA!!!” – “Final Fantasy je tok huda ANIMA!!” – “Najraje gledam ANIMA” …. naj nadaljujem? Pa kaj smo? Slovenci, ali italjani? Italjani imajo vsaj dosti več animejev & mang kamorkol se obrneš. Pri nas pa popolna tema in še nepravilno trženje le-teh.

Ker me je firbec matral, sem si šel te zadeve pogledat v BigBanga… kjer sem po nekaj 10minutah na otroškem DVD oddelku končno našel dva njihova naslova…  edini dve škatlici zgoraj navedenih anime filmov. Praktično jih vse risanke zasenčijo, nekje v ozadju sem celo našel “Čarovnik Howl in gibljivi grad” od Cinemania podjetja. Ampak vse po 1 klinčev kos. EN kos. Ena škatlica! In še to vse zelo neopazno. Škoda, ker ne delam v BigBangu, ali celo kot potnik za AGmarket. Tiste police bi tok prevetril in preuredil, da bi zvrst animejev imela eno celo omaro zase in z dosti več kopijami DVDjev. Firme danes enostavno ne znajo več prodajat svoje robe, sploh kaj pomeni pozicioniranje svoje robe. Tega sem se posebej naučil kot študent v Perutnini Ptuj, ko se v trgovini boriš za najboljši prostor med policami. In ja, ANIMA res zasede petino DVD ovitka – še naslov filma izpade le kot en podnaslovček (font 40 proti fontu 25). Popolnoma napačen pristop.

Kaj me še precej moti. Tovrstni naslovi se po trgu vrtijo, a anime fandom zanje niti ne ve. To je tako, kot če bi prodajal ženske likalnike za lase mehanikom. Ne razumem, po kateri tržni logiki so se spravljali tovrstne zadeve spravit v promet. Na veliko označijo z ANIMA, kar takoj usmeri v ciljno občinstvo ljubiteljev tovrstnih animacij, na policah v trgovinah nimajo nobene pozicije, nikjer jih ne oglašujejo, niti poiskali niso spletnega fandoma, ki je v to zainteresiran.

Ampak konec koncev je super, da nekdo ponovno želi spravit animejske naslove v to podalpsko deželico. Upam le, da ne bodo nadaljevali z enakimi potezami in se bodo malce bolj zavzeli za razširitev še neodkrite niše.

LP
DjJuvan

PS: Ker sem imel ravno čas, sem njim na čast naredil en primeren logotip, ki bi lahko krasil v kotu naslovnega DVDja. Tole je bilo spacano v petih minutah, dosti bolj predstavlja neko “znamko” pa še ne daje toliko napačne interpretacije kakšna zvrst je to. Oziroma vsaj upam, da ne bo kdo to uporabljal za ime japonske animacije o_0

Snemanje mi je zanimivo, zato so mi zanimive tudi tehnike, ki se pri snemanju uporabljajo. Če bom v prihodnosti več svoje kariere posvečal snemalnemu področju ali režiranju, je treba poznati  osnovno teorijo filmskega jezika. Resda smo imeli precej na to temo na faksu, vendar nas s tem niso preveč gnjavili, pravzaprav precej premalo. Zato bom v tem prispevku obnovil teoretičen del filmskega jezika – planiranja. Vse to bom prikazal s preprostimi izseki iz svoje zbirke japonskih risank (predvsem iz Byousoku 5 Centimeter). Zraven bom poskusil tudi objasniti naravo tistega izseka, saj je vsaka poteza lahko podkrepljena s teorijo filmskega jezika. Napisana teorija lahko ni povsem točna, saj sem na podlagi strokovnega (okleščenega) gradiva poskusil zadeve zapisati po svojih besedah.

PLANI

• Splošni plan ali total

S splošnim planom se običajno gledalce informira o kraju dogajanja in so najbolj uporabni vhodni in izhodni kadri v neko dogajanje. Prikazujejo majhnost človeka, zgubljenega v okolju in slog dogajanja. V vsakem filmu mora biti dovolj splošnih planov, saj lahko pomanjkanje le-teh zmede gledalca in uniči tok zgodbe. Z njimi pa se spet ne gre pretiravati, saj opazovanje dogajanja od daleč ne pritegne gledalca.
Izsek na levi je iz filma Byousoku 5 Centimeter, avtorja Makota Shinkai, kjer je glavni protagonist filma prisoten na vlaku sredi ničesar v hudi snežni nevihti. Zaradi nemočnosti nad naravo, se protagonistu rušijo načrti, sam pa ne more prav nič narediti v teh razmerah. Sporoča njegovo majhnost, nemočnost in izgubljenost v neskončni naravi. Naslednji kadri se približajo nanj, ker prične izkazovati svoje občutke do trenutne situacije, zadnji kader pa se ponovno zaključi s splošnim planom.

.

• Srednji plan

Srednji plan se kliče tudi naravni, saj lik pokaže od glave do pet. Tovrstni plan ponuja pomembnejše podatke o zgodbi. V slednjem primeru se protagonist in prijateljica končno srečata po zelo dolgem času, plan nam sporoča pomembnost tega trenutka, katerega nadgradijo z bližnjim planom dekličinega dviga glave, nazaj na srednji plan, njeno potezo iz obupa in nato detajl njenih solz na lastnih rokah držečih protagonistovega plašča.

.

.

.

• Ameriški plan

Ameriški plan je bil predvsem v rabi pri westrnih, kjer so morali v plan ujeti kavboje s pištolami pištole. Pomenilo pa naj bi tudi, da se teža ozadja prenaša na človeka. Tovrstna tehnika se uporablja tudi pri zajemanju več likov in predmetov v en plan. V slednjem primeru se protagonist znajde na lokacijsko in časovno ključnem kraju celotne zgodbe. Vlak ga zadrži pri izpolnjeni obljubi iz preteklosti in ne omogoča dodatnega zapleta v zgodbi. Vlak postane teža na človeka, ki omeji njegovo osebno srečo.

.

.

.

• Srednje bližnji plan

Pri srednje bližnjem planu lik vidimo nekje od pasu navzgor. Uporablja se pri izražanju govorice telesa in tudi prikazu obraznih izrazov. V slednjem primeru opazimo zadovoljen izraz na obrazu, ker se je končno srečal s svojo prijateljico, v resnici pa zaradi okolja ta trenutek ni prav nič v cvetju. Deluje čustveno zelo težek trenutek njunega prvega snidenja, ki pa ni ravno tako, kot sta si prvotno zamislila.

.

.

.

• Bližnji plan

Pri bližnjem planu ozadje ni več pomembno, zato se bolj posveti razvoju zgodbe. Predhodno že izvemo, kakšno bo bistvo tega plana – iz totala v srednje bližnjega in nato bližnjega. Sočasno se njuni dialogi stopnjujejo, povezujejo v eno točko, nakar z bližnjim planom prikažejo bistvo njenega odgovora.

.

.

.

.

• Veliki plan

Veliki plan je za razliko od drugih planov mnogo večjega pomena – ni le tehnični izraz, ampak paralelna zgodba in retrospekcija. Nekaj, kar je izumil veliki Griffith. Veliki plan velja tudi za svečano in patetično sredstvo, s katero se zapisujejo velike besede. V slednjem primeru gre za veliki prelom čustev v protagonista zagledanega dekleta, ki jim sledi metaforični dialog in nato spoznanje.

.

.

.

.

• Detajl

Kot že samo ime pove, pri tem planu se osredotočamo na podrobnosti človeškega obraza ali predmeta. S tem sporočamo emocionalno stanje lika, njegov odziv ali  njegovo pomembnost. V primeru na sliki gre za kratko sekvenco o dejanjih glavnega protagonista. Z več zaporednimi detajli nam avtor pokaže globoko čustveno povezanost s neposlanimi sms sporočili. Predvsem zanimivo je, da je avtor v tem kadru uporabil le detajl in bližnji plan. Neobičajna poteza, ki bi lahko vodila v zmedenost dogajanja, ampak v tem vmesnem kadru izvemo čustveno bolečo resnico protagonista.

.

PLAN – KONTRAPLAN

Poseben, vendar zelo razširjen način sestavljanja planov je povezovanje plana s kontraplanom oz. planom, ki ima nasprotni kot. Najbolj preprosta uporaba tega načina je snemanja pogovora dveh obrazov v bližnjem ali celo bližnjem velikem planu. Tedaj v kadru najprej vidimo obraz ženske nato obraz moškega.

V mnogih primerih se plan-kontraplan uporablja tudi za prikazovanje časovne kontinuitete. Lik odvrže torbo na sedež -rez- se usede na nasprotni sedež. Med prvim in drugim planom ni bilo izgubljene niti sekunde filmskega časa. Kontraplan se je začel v trenutku konca plana.

Možen je tudi plan-kontraplan, kjer je vmesni čas med dvema planoma izrezan. To je najbolj uporabno, ko lik hodi skozi hodnik in se mu s rezanjem vmesnega dela skrajša filmski čas. Ali iz enega konca mesta v drug, po stopnicah in še kje. V slednjem primeru gre za plan vožnje z motorjem in kontraplan že na parkirišču.

To je zaenkrat to, če pa bom imel še kaj volje, bom napisal še o snemalnih kotih in filmski osi.

LP
DjJuvan

Mogoče malce čuden naslov za naslednjo temo, ki sva jo odprla z enim anime fanom na naši anime-klubski-čajanki. Ta tema bi bila zelo primerna za nekaj-stranski članek v anime&manga reviji SloChan. Zato iščem prostovoljca/ko, ki bi bil to sposoben primerno spisat. Jaz bom tokrat za bralce bloga namenil le nekaj besed in predlogov ogleda na to temo.
Če se morda spomnite filma “I, Robot“, kjer je igral Will Smith in reševal neke zaplete z roboti, ki so znali razmišljati. Kristusove gate, roboti znajo razmišljati? Pa še malenkost so podobni ljudem! Same težave. Kaj pa če se ti kosi železa preoblikujejo v prave kopije ljudi, katerih nikakor ne boš sposoben ločiti od daleč? Na cesti vidiš uber hudo bejbo, na koncu šele v postelji ugotoviš, da je težja in trša od vašega avtomobila. Yea! :\ Pereča težava, ki ji bomo priča MI – naša generacija. V mnogih animejih so to napovedali že desetletja nazaj – se spomnite AstroBoya? Dandanes so šli dlje in robote povezali v vsakdanja življenja ljudi, nekaterim služijo kot služabniki, drugim posojajo ramo za jokanje in tretjim za umazane posle. Ker pa so roboti že sposobni dojemanja in do neke meje tudi “čutenja”, se človek zlahka zaljubi v kos kovine. Je to prav, ali ne? Kako bosta skrbela za rodnost človeštva? Kako bi vi kaj takega sprejeli? Se lahko poistosvetite z nekom, ki je zaljubljen v androida?

Osebno zelo zanimivi naslovi na to temo so “Eve no Jikan”, “Chobits”, “Metropolis”, “ToHeart ~Remember my memories~”. Še posebej nazoren na temo pa je Eve no Jikan (The Time of EVE), kjer se s to temo direktno spopadejo. Vrti se okoli dveh študentov, ki vstopita v lokal, kjer ne veljajo zakoni razlik med roboti in ljudmi. Zunaj tega lokala imajo roboti nad glavo svetleč obroč, po katerih jih prepoznaš. Kar je največja farsa animeja, ali je ta lokal sploh legalen in kako si dovolijo roboti odstraniti obroč. Študenta direktno napadeta vse prisotne, da kršijo robotske zakone, saj je absurdno enačit obe “rasi”. Ko ju že skoraj spodijo ven, se ohladita in skušata umiriti svojo nastrojenost… Še zmeraj pa jima je ta odnos med robotom in človekom nesprejemljiv. Predvsem zanimive so tudi problematike okoli robotike znotraj samega animeja – v stilu “Would you eat a tomato created by machines?” (Bi jedli paradižnik, ki ga naredi stroj?) in to prikazujejo z zelo grotesknimi kampanjami. Zanimiva kritika čez robotiko.

Za malce več smeha poskrbi Chobits, ki je obenem bolj usmerjen v romanco in ljubezenske spletke med ljudmi in roboti. Ali moškega namesto prave ženske bolj osreči popoln robot? Celoten anime vsekakor kaže na to, odgovor pa si mora poiskati gledalec sam. Ponovno pereča težava med ljudem podobnimi roboti in pravimi ljudmi. Jaz sem tudi (priznam) popolnoma padel na glavno atrakcijo serije “Chi” – ljubke “robotkinje” (ki jim pravijo Pasocom). Pasocomi so večopravilni roboti, ki nadomestijo današnje računalnike, mobilne telefone in služinčad. All inclusive!

Pri odnosu med človekom in robotom se da še dlje razpravljati, ker obstaja še nekaj drugih interakcij med njimi – recimo tudi v vojaške namene. Ali če vam je znan film Matrica, podobne situacije.

LP
DjJuvan

Iz daljnjega zahoda se je pred nekaj leti prikobacal precej zanimiv dokumentarec Anime: Drawing A Revolution na temo animejev, mang, hollywooda in odvisnosti enega od drugega. No, če sem prav razumel, je vsemogočni Hollywood zadnje čase kar precej odvisen od japonske animejske industrije in njihovih inovativnih pristopov do prikazovanja različnih zgodb. Če se morda spomnite Matrice, izveste, kje so avtorji črpali nekatere ideje. Poznate Speed Racerja? To je priredba zelo starega animeja.  Omenjenih je še MNOGO drugih filmov, intervjujev z različnimi producenti, režiserji, igralci in drugimi posamezniki, ki delujejo v ameriških filmskih studijih.

 

Če mi do sedaj niste verjeli, da imajo mnogi animeji in mange dosti bolj globoke zgodbe, tisočkrat boljšo animacijo in art, potem lahko sedaj iste besede slišite od mnogih znanih obrazov in ljudi, ki vam pod nos rinejo vam najljubše akcijske filme. Razočarani ne bodo tudi tisti, ki jim je bližje pornografija; nekaj besed vržejo tudi na to temo in genialnosti njihovih umetnin. In za nameček se lahko nacejamo tudi enega prvih nastalih animejev, Astro Boya, ki ga sedaj predvajajo tudi na naših televizijah. Majhen korak za ljubitelje animejev, a velik korak za Slovenijo.

 

Ta dokumentarec sem s težavo izluščil iz svetovnega spleta, ker se ga praktično ne da nikjer dobit. Ampak sedaj ga lahko tudi VI dolpotegnete in pogledate – skočite na TPB.
Precej zanimivo bi bilo videti ta dokumentarec na kakšnem slovenskem tv programu. Mogoče bi potem slovenceljni doumeli, kok animeji vplivajo na industrijo, naš vsakdan in tudi na nekatere ameriške risanke.

WEBSTREAM:
Anime – Drawing a Revolution 1. del

Anime – Drawing a Revolution 2. del

ZATO POZIVAM VSE, DA TA DOKUMENTAREC RAZŠIRIJO MED VSE MOŽNE MEDIJE (facebook, forume, portale, msn, emaile, bloge…) !!!

Vaš velik ljubitelj japonske animacije,
DjJuvan

Viking Viki, še ena risanka, ki naj bi se predvajala tudi na slovenskih tv zaslonih. To je že mnogo let nazaj, vendar se je jaz nikakor ne uspem spomnit, kaj se je pravzaprav dogajalo. Tokrat sem si moral pomagat z wikipedijo in nekaj drugimi viri, da sem se dokopal do informacij o tej risanki. Če mi verjamete ali ne, ta risanka je stara že 35let, pravzaprav bi lahko imel obletnico nastanka mesec nazaj – tretjega aprila (03.04.1974).

O čem se je risanka sploh šla?
Mali Viki iz Flaakeja je nenavaden Viking. Bolj kot na svoje mišice, ki jih ima bolj malo, se zanaša na svojo glavo, v kateri se kar naprej rojevajo odlične zamisli. Ena od njih je stava z očetom, zaradi katere ga mora poglavar vikinške vasi vzeti s sabo na morje. Tu se mora Vikijeva glavica spopasti z majhnimi težavami kot je zobobol, pa tudi z večjimi kot je strašni Viking Sven. Bo Vikiju uspelo dokazati, da lahko majhen fantek doseže z glavo več kot katerikoli silak z mišicami? Knjiga Vike Viking in brdavsi po kateri je risanka nastala je del bralne značke za 3. razred osnovne šole. (citirano iz spletne strani slocartoon.net)

Če ste risanko slučajno spregledali ali pozabili, ima zadevo tudi iTIVI v svoji bazi. Na žalost sem našel le en film, ampak tudi to je nekaj.

Sedaj pa razkritje skrivnosti, ki ste jo kar nekaj časa čakali; tudi ta risanka je seveda prišla iz japonskih studijev in se zato lahko oznani kot eden prvih predvajanih animejev v Sloveniji. Tako kot pri Čebelici Maji, so tudi tukaj delali po naročilu Nemčije in Avstrije, zgodba pa je prišla iz Švedske. Zato ni čisto pravi anime, je pa zelo blizu. Avtor originalne otroške knjigice Vicke Viking iz leta 1963 je Runer Jonsson. Nagrajen je bil tudi za najboljšo otroško knjigo v Nemčiji (Deutscher Jugendliteraturpreis ). Za animacijo so poskrbeli pri studiu Zuiyo Eizo, navdih za dizajn likov pa je dal/a Shuichi Seki. Režiser je bil Hiroshi Saitô, ki je tudi režiral Čebelico Majo. 

 

Kakšno presenečenje, kajne? Že desetletja poznate animeje, pa se danes čudite, kaj se predvaja po Tvjih? =) (je pa res, da je večina današnji animejev na naših televizijah bednih)  Pripravljenih imam še kar nekaj naslovov, ki vas bodo presenetili. Lahko pa že sedaj povem, da so najboljši mimo.

LP
DjJuvan

PS: Zahvaljujem se Drugemu Svetu za objavo prejšnega članka “Iz katerega panja je priletela Čebelica Maja“

Preberi še:
-Čebelica Maja (oz. iz kod prihaja)
-Chi’s Sweet Home – enostavno in ljubko
-Za stil animejev so krivi ravno AMERIČANI!
-Odgovarjalnik: anime in manga

Tokrat bomo spregovorili nekaj besed o risanki Čebelici Maji, ki smo jo desetletja nazaj nekateri gledali na domačih ekranih. Zagotovo jo vsakdo izmed vas pozna! Če še ne, odsrfajte na youtube in si jo poglejte. Jaz se je spomnim približno 15let nazaj, se je predvajala v času živžava (vsaj mislm da je takrat že bil živžav) enkrat proti večeru. Verjetno se je ta risanka zavrtela še večkrat v teh 15letih, ampak je jaz nisem zasledil oz. me niti ni več interesirala. Odkar smo se takrat preselili v mesto, sem imel 24/7 prižgano le še cartoon network. Ampak ok, dajmo mojo avtobiografijo na stran… posvetimo se risanki.

Če se prav spomnimo, je čebelica Maja ne ravno pridna čebelica. Ker ni želela biti le pridna delavna čebela, si želi malce bolj spoznati svet okoli sebe, zato gre po svoje. Maja tako v vsaki epizodi zabrede v nove dogodivščine, spozna nove prijatelje in vas še kaj lepega pouči.

Risanka je imela sprva 55 epizod (1975 – 1976), narejenih po otroški knjigi avtorja Waldemar Bonsels. Waldemar je nemški pisatelj otroških knjig in je umrl že davnega leta 52′. Kasneje je nastalo še 52 epizod (1982 – 1983). Ne vem pa, koliko jih je bilo videnih na slovenskih zaslonih. Je bila pa risanka prevedena v mnoge evropske jezike – španščino, portugalščino, italjanščino, čehoslovaščino, makedonščino, nemščino, finščino, francoščino, polščino, hrvaščino in še nekatere. Sedaj pa pride najbolj zanimiv del. Le malokdo pa se zaveda, da je ta “risanka” morda celo prvi anime, ki je bil predvajan na slovenskih ekranih. Tako je. Čebelica Maja izvira iz Japonske. Tam se imenuje; Mitsubachi Maya no Bouken. Za animacijo so poskrbeli pri Nippon Animation, Susumu SHIRAUME pa je dal/a navdih za dizajn likov.

Vendar je tukaj eno neprijetno dejstvo. Mnogi ljubitelji animejev se že dalj časa prepirajo, če je anime, ki je narejen za nek drugi trg, lahko pravi anime. Nazadnje sem slišal, da mora anime vsebovati naslednje faktorje s katerimi se lahko okliče kot “anime”; večina staffa mora biti japoncev in delo mora biti namenjeno domači publiki  (za japončke). Potem takem tudi Afro Samurai sploh ni pravi anime. Ampak dobro, ta debata bi lahko bila neskončna. Dejstvo je le, da Čebelica Maja v celoti (razen zgodbe) narejena na japonskem, izpod rok japonskih animatorjev.

Prihodnjič pa vas lahko presenetim še z nekaj naslovi, ki izvirajo iz japonske Morda vas bo kap =)

LP
DjJuvan

Preberi še;
-Chi’s Sweet Home – enostavno in ljubko
-Za stil animejev so krivi ravno AMERIČANI!
-Odgovarjalnik: anime in manga