DjJuvan

Archive for the ‘Ljubiteljstvo’ Category

Nedelja je, vreme je lepo in ledeno, soba posesana in jutranje študentsko delo opravljeno.  Zdaj pa ne vem več, kako naprej. Zadnje čase tako malo naredimo za svoj hobi, vse bolj šlampasto. Niti nimam prave motivacije, niti dobrega plana kje začeti. Revijo slochan sem z 8. številko dal na pavzo, ker sem rahlo pretiraval z mesečnim izhajanjem. Člankov je že precej zbranih, le oblikovano za v revijo ni še prav nič. Nimam motivacije, nimam energije. Istočasno (skoraj) z zadnje izdano revijo sem na novo postavil tudi sloanime stran, tudi tukaj sem izgubil preveč energije, da bi jo še naprej nadgrajeval in izpopolnjeval. Enostavno, ni motivacije. Ker sem že takoj po postavitvi strani vedel, da bom zgubljal motivacijo za nadaljnji razvoj, sem se preusmeril v video produkcijo in mogoče kaj kmalu pridobil nadaljnje zanimanje – vloganje na youtube kanalu sloanimeorg. Prvi izdelek je bil precej štorast… zato sem posnel še drugega, vendar mi ga je Youtube blokiral, ker vsebuje kratke avtorsko zaščitene izrezke iz animejev… po nekaj dnevih jebanja in pošiljanja pritožb na youtube (tudi “fair use” možnost sem izkoristil), mi po več tednih še vedno niso odobrili videa. Motivacija za nadaljnje igračkanje mi je padla na negativno ničlo. Obenem se je prebudil tudi Si-Subs, čeprav ne iz moje strani. Recrutal se je mladenič, ki ima dosti več časa in energije, zato je precej novih in starih projektov speljal na zeleno vejo. Jaz bolj skrbim za obnavljanje glavne strani si-subs in posredovanje skript … o prevajanju niti nočem pomislit, ker spet nimam za to niti kančka energije.

Edina dobra stvar, ki sem jo v kratkem uspel naresti za domačo sceno je dogovor z lastniki Mangas kafiča v Polju, da bi lokal preuredili v primernega imenu, ter da bi v njemu držali kakšne primerke mang in naših slochan revij. No, to mi je še najmanj žal, da sem stopil v kontakt – lastnika sta prav prijazna (še posebej lastnica ^^). Za slochan revije še ne vem, kako jih bom ponovno naprintal, ker mi požrejo čist preveč tiskalniške barve. Kakšno mango bom pa verjetno vseeno odstopil, saj nisem neki velik zbiratelj tovrstnih knjižic. No, meni iskreno se mi zdi njihovo zanimanje za tematsko preureditev lokala nadvse spoštovanja vredno. Definitivno nekaj unikatnega v našem koncu, in če je že sedaj ogromno zanimanja za ta lokal, se lahko pričakuje še dosti več.

Začuda še zmeraj tekoče spremljam novejše animeje (spisek je na levi), in celo malce sem zrihtal svoj anime/manga blog (katerega gledate) – zdaj se nalaga mnogo hitreje. Postavljam tudi uradno stran za bodoče podjetje, ker ugotavljam, da mi izmed mnogih multimedijskih področij še najbolj odgovarja video produkcija. Kolega je tudi odličen fotograf in skupaj še najbolje sodelujeva. Sploh pa ste nekaj mojih del že vidli:)

Ugriznil sem prevelik kos pogače, zdaj pa ne morem vsega hkrati prebavit. Premalo je zanimanja med ljudmi, ki bi bili sami ustvarjalni in nadgrajevali sceno, preveč se jih zadržuje v tujih skupnostih, kjer se cedi medu in vina, domačo pa se zanemarja.

To je to
LP
DjJuvan

PS: Ima kdo kakšen šiht, kaj za snemat/slikat – dogodke, prireditve, obletnice…?

Če naletiš na strani, portale in bloge, ki so okrašeni, opremljeni in oblikovani v animejskem stilu, je to povsem razumljivo. Danes pa sem (po zaslugi sestre) naletel na adsense oglas, ki me je vabil na frizersko-manikersko spletno stran Art&Beauty Studio, opremljen z likom iz animeja K-ON. Ista karikatura pa se pojavi tudi na single glasbenem CDju po tem animeju. Liku je ime Azusa in je najmlajša članica novonastalega šolskega glasbenega banda v K-ON seriji. Ta serija mi je precej všeč. Vprašanje je le, koliko se zaveda avtorskih pravic okoli tega njihov oblikovalec – čisto dobronamerno pravim.
Azusa je tok MOE <3

Go go go Azusa, get that kejki!

LP
DjJuvan

PS: Škoda, ker se nahajajo v Kopru… sem razmišljal, da bi si kupil majico s tovrstnim likom in šel malce k njim sfrizirat svojo glavo =)

In še zadnja edicija novih animejev letošnje zime. Tudi malce bolj pozitivna glede na prejšnje kolekcije. Iz še zadnje štirih opisanih najbolje izstopata dva naslova. Eden je že tretje nadaljevanje priredbe zelo uspešne mange, druga pa precej kul starodobna zgodba o iskanju posebnih mečev. Predvsem pa je tokratnja sezona zelo žalostna na področju “pritegljivosti” – to se še posebej pozna, če spremljaš še kakšen 10 let star anime. Ko takoj po ogledani epizodi komaj čakaš, da klikneš naslednjo epizodo… in kaj kmalu se znajdeš sredi noči, ko cela Ljubljana že spi. What? what? Sej sem pogledal samo nekaj (20) epizod… !?!? Tisti občutek, da te z navdušenjem vleče naprej.

Notame Cantabile: Finale - Definitivno priporočam ogled. Resda je tole že tretja sezona, vendar se vseeno splača pogledati predhodne serije. Sploh bodo z veseljem gledali navdušenci klasične glasbe – katere res ne primankuje. Od mozartov, bethovnov, valekov in mnogih drugih. Pa ne gre se samo za glasbene prizore, ampak tudi odnos ljudi do glasbe, uspeha, razmerij, osebnih problemov, sceno okoli klasične glasbe… itd. Kul serija in jo priporočam.

Katanagatari – Ta zadeva je v nekaj stvareh zelo posebna. Zelo poseben art deluje zelo nizkoproračunsko, na prvi pogled zelo neprivlačno. Ampak vseeno rata precej simpatično, še posebej tista belolaska<3 Drugo je dolžina vsake epizode in način predvajanja… epizoda traja skoraj uro in nove epizode se predvajajo mesečno (ne tedensko, kot smo vajeni). Imamo tudi zelo zanimive like, malce bebavega protagonista, ki malce spominja na Gokuja – štorast in počasen, vendar močan. Zgodba pa se vrti okoli iskanja zelo posebnih mečev, zaradi katerih te izdajo še tako zanesljivi klani (nindže, samuraji…). Zato so morali poiskati klan, ki ne potrebuje mečev za bojevanje.

Hanamaru Kindergarten – Simpatičen anime, ki se vrti okoli novopečenega vzgojitelja v vrtcu. In ni treba dvakrat reči, da je mularija v vrtcu nepridvidljiva… sploh ker je ena od deklic na cesti narobe razumela prijazen pozdrav novopečenega vzgojitelja, ker pa je videla na televiziji, da fantje na podoben način osvajajo dekleta, ga je pred vsemi obsodila, da jo je osvajal =D dramaaaaaaa, hahaha. In da je komedija še bolj pestra, mularija dela razne vragolije…

The Qwaser of Stigmata – Sprva sem se te serije precej otepal, ker mi je (po screenshotih) delovala zelo perverzno. Kar je tudi res, ampak, tematika in zgodba sta zelo kul. Tudi art je super. Akcija je fenomenalna… obvladanje določenih kovin in spreminjanje njihovega agregatnega stanja v namen bitk je pač poslastica. Seveda to obvladajo le določeni “Qwaserji”, ki so kot nekakšni zavrženi sinovi boga. Energijo pa črpajo iz dojk žensk – večje sise kot ima ženska, močnejši je Qwaser in poleg tega mora tudi znat obvladat svoj element (železo, magnezij, zlato…itd). Ni slaba zadeva. Če bi bila manj perverzna, bi bilo še dosti bolje

To je z moje strani vse, opisal sem večino bolj izpostavljenih zimskih naslovov… zdaj je odvisno le od vas bralcev, kaj vam zgleda zanimivo in primerno vašemu okusu. Vedno je treba dati priložnost različnim serijam, četudi samo izgledajo bedno, se lahko izkažejo za vaš nov najboljši naslov na lestvici. Ali pa pač ne. Mene so mnogi “na videz” bedni animeji mnogokrat presenetili. Ali obratno. Zato si zmeraj vse vzamem v rezervo.
Za naslednjo sezono dvomim, da bom pisal takšna kratka mnenja, mogoče bom raje to usmeril v videobloganje, ki ga trenutno prakticiram na Youtube kanalu SloAnimeORG. Videobloganje je težje izvest, vendar te folk vzame bolj resno, saj je vloženega dosti več truda in jajc. =)

Enjoy
DjJuvan

otaku – (po naše “manijak”): oseba, ki je telesom in dušo predana svojemu hobiju.

Na tujem blogu sem zasledil zanimiv in hkrati nenavaden prispevek o odzivu ženske do tipa, ki se ukvarja z “neobičajnim” hobijem. Kaj je za ljudi neobičajno ne bi želel preveč debatirat (Lahko pa na hitro).  Se vam zdi oseba odvratna, če je njegov/njen hobi zbiranje pajkov, pločevink, nagačenih živali? Ali pa je morda obsedena z rastlinami, čistočo, kolekcijo pr0n koledarjev in nakupovanjem tehničnih stvari? Povsem “normalni” hobiji? Kaj pa je potem gledanje animejev/mang, zbiranje figuric (tudi erotičnih), slikic z narisanimi deklinami, blazine z najljubšimi liki …? Ali ni to tudi povsem normalen hobi? Če VAM ne prija, je zato odvraten/nenavaden/ničvreden? C’mon, smo v 21. stoletju, lahko bi že spoznali, da obstaja rek; “100 ljudi, 100 čudi”.

In tukaj je izhodiščna točka za slednjo diskusijo.

(Najverjetneje) na japonskem je popolnoma objokana ženska na spletu priznala, da je šele zdaj spoznala s čim se ukvarja njen novi fant, v katerega je (bila) totalno zaljubljena. Ženska je v svojih 30-ih letih, zaljubila pa se je v 4 leta mlajšega moškega. Ji je zelo lušten, prijazen, stilsko oblečen in urejen. Spozna se na musko, filme in tekoče trende in zna veliko povedati o tem. Po treh mescih njunega odnosa pa je spoznala, da je v resnici “otaku” in je zainteresiran v animeje in cosplay. Čeprav ne izgleda kot običajni otakuji  po ulicah Akihabare (japonska ulica – paradiž za g33ke), se vseeno udeležuje dogodkov iz teh področij. Njegovo računalniško namizje je okrašeno z vijolično-roza narisano Miko deklino. Spoznala sta se preko prijatelja, in je povsem razočarana, ker ji ni povedal, da je otaku že od začetka…. zdaj si bodo ljudje okoli nje mislili, da je tudi ona otaku. Če njeni prijatelji izvejo za to, bo v njihovih očeh izgubila osebno vrednost.

Na to (idiotsko) izjavo so (logično) prihrumeli tudi zelo argumentni odzivi:

“Otaku or whatever, there’s no way anyone loses worth just by dating someone with a particular hobby. In fact, I think a woman who judges a man like that is a person of low worth in the first place.”

“Worth? What is this worth you keep going on about? Is a woman dating a doctor worth a lot more, perhaps? A pilot? A celebrity? I’ve never heard of anyone being worth more because of dating someone like this. So how could anyone be worth less?”

“You’re talking about your worth with a stylish boyfriend 4 years your junior? You’re shy and in your thirties. The one who should be picky is your boyfriend.”

“There’s no such thing as a perfect man. How long are you going to be a little girl dreaming of one? That’s why you never had a boyfriend up until now. If you break up with him you’d be doing him a favour – you’re a very cheap woman.”

S temi komentarji se strinjam tudi sam. Spominja me na sceno, ko te ženska pusti (ali sploh ne pogleda), ker nimaš dovolj debelo denarnico, ali če nimaš dovolj dobrega avta. Pleh pičke in keš pičke. Seveda je še dosti drugih primerkov, med njimi ni dosti razlike. Točno taka je tudi zgoraj objokana 30-letna frajla, ki se ji urca izteka, pa jo iz tira vržejo take malenkosti. Zakaj je “otaku” manj zanimiv, od običajnih ljudi in običajnimi hobiji, zakaj bi bil tak človek ničvreden? Ali ni tako, da nas nasprotja in drugačnost privlači? Mislm, watafak?

“zdaj si bodo ljudje okoli nje mislili, da je tudi ona otaku. Če njeni prijatelji izvejo za to, bo v njihovih očeh izgubila osebno vrednost.” – naj nekdo iskreno pove, od kdaj je važno, kaj si drugi mislijo o tvojem izbrancu/izbranki, če si vanj/vanjo zaljubljen in bi ob njemu/njej rad preživel vsako minuto svojega življenja? Osebno ne bi želel na to temo nič več reči, saj še nisem tisti srečni “otaku”, ki bi me poleg hobija osrečevalo tudi prijazno (pravo) dekle.

Težka debata, ni kej.

Lp
DjJuvan

Malo pred novim letom sem naletel na vest, da je slovensko podjetje AG Market odkupilo avtorske pravice za naslednje naslove;

• Čudežno potovanje (Spirited Away)
• Moj sosed Totoro (My Neighbor Totoro)
• Grad na nebu (Laputa: Castle in the Sky)
• Porco Rosso (Porco Rosso)
• Kraljestvo mačk (The Cat Returns)

Ghiblijeva dela, itak. Zanimalo me je, kje bi se jih dalo kupit. Rečeno mi je bilo, da v BigBangu. Zato sem se odpravil pogledat, kaj od tega sploh imajo. Seveda sem pred tem pogledal še njihovo stran, kjer sem našel skoraj vse te naslove. Naslovnih slik na žalost ni. Slišal pa sem o zelo trapastem napisu “ANIMA” čez petino celega DVD ovitka. Kaj za? In bojda je to njihova tržna znamka te zvrsti. Hvala, več kot deset let truda ljubiteljev animejev v Sloveniji je splavalo po vodi, ko s(m)o se trudili izobražit gledalce, da ima beseda “anime” čisto pravilne slovenske sklanjatve. Zdaj bodo vsi novinci spet blebetali “pogledal sem si en ful hud ANIMA!!!” – “Final Fantasy je tok huda ANIMA!!” – “Najraje gledam ANIMA” …. naj nadaljujem? Pa kaj smo? Slovenci, ali italjani? Italjani imajo vsaj dosti več animejev & mang kamorkol se obrneš. Pri nas pa popolna tema in še nepravilno trženje le-teh.

Ker me je firbec matral, sem si šel te zadeve pogledat v BigBanga… kjer sem po nekaj 10minutah na otroškem DVD oddelku končno našel dva njihova naslova…  edini dve škatlici zgoraj navedenih anime filmov. Praktično jih vse risanke zasenčijo, nekje v ozadju sem celo našel “Čarovnik Howl in gibljivi grad” od Cinemania podjetja. Ampak vse po 1 klinčev kos. EN kos. Ena škatlica! In še to vse zelo neopazno. Škoda, ker ne delam v BigBangu, ali celo kot potnik za AGmarket. Tiste police bi tok prevetril in preuredil, da bi zvrst animejev imela eno celo omaro zase in z dosti več kopijami DVDjev. Firme danes enostavno ne znajo več prodajat svoje robe, sploh kaj pomeni pozicioniranje svoje robe. Tega sem se posebej naučil kot študent v Perutnini Ptuj, ko se v trgovini boriš za najboljši prostor med policami. In ja, ANIMA res zasede petino DVD ovitka – še naslov filma izpade le kot en podnaslovček (font 40 proti fontu 25). Popolnoma napačen pristop.

Kaj me še precej moti. Tovrstni naslovi se po trgu vrtijo, a anime fandom zanje niti ne ve. To je tako, kot če bi prodajal ženske likalnike za lase mehanikom. Ne razumem, po kateri tržni logiki so se spravljali tovrstne zadeve spravit v promet. Na veliko označijo z ANIMA, kar takoj usmeri v ciljno občinstvo ljubiteljev tovrstnih animacij, na policah v trgovinah nimajo nobene pozicije, nikjer jih ne oglašujejo, niti poiskali niso spletnega fandoma, ki je v to zainteresiran.

Ampak konec koncev je super, da nekdo ponovno želi spravit animejske naslove v to podalpsko deželico. Upam le, da ne bodo nadaljevali z enakimi potezami in se bodo malce bolj zavzeli za razširitev še neodkrite niše.

LP
DjJuvan

PS: Ker sem imel ravno čas, sem njim na čast naredil en primeren logotip, ki bi lahko krasil v kotu naslovnega DVDja. Tole je bilo spacano v petih minutah, dosti bolj predstavlja neko “znamko” pa še ne daje toliko napačne interpretacije kakšna zvrst je to. Oziroma vsaj upam, da ne bo kdo to uporabljal za ime japonske animacije o_0

Šteje se leto 2010, že tretje leto odkar je nastal ta blog in že vsaj četrto leto, odkar sem zagnal anime in manga portal SloAnime (včasih bil znan tudi kot MojPage, ki je segal v leto 2003).

Kaj vse sem uspel naresti, niti nočem premlevat. Bolj se posvečam idejam, ki jih lahko še naredim. Pogoje imam dobre, znanja še več in uživam v nabiranju izkušenj. Nobeno delo ni zaman, vsaka stvar ima le pozitivno plat. Slabih idej ni, potrebno je le delati na njih, kot se zagre.

I am t3h boss!

Portal bo še vedno primarna točka, obeta se mu popolna prenova in precejšna novost. Revija bo še vedno izhajala, z vsako številko boljša. Slovenska fansub skupina Si-Subs bo še dejavna in objavljalo se bo še več slovensko podnaslovljenih animejev. Moj blog bo še vedno zanimiv za bralce.

Lenobe v krematorij!

Iz stolčkov bom odstranil bom tiste, ki za boljši jutri niso več pripravljeni pomagat in biti polni optimizma, poiskal bom sveženj ljubiteljev, ki spoštujejo animeje in mange tudi na domačih tleh, podpirajo diskusije v slovenskem jeziku in želijo pomagati le-te tudi širiti širši publiki.

Še neodkrita niša!

Anime in manga industrija je še vedno popolnoma nepoznana v naši deželi. Le ljubitelji lahko dosežemo kaj več, kot le Pokemone in Digimone na televiziji, Princeso Ai v knjižnici in Hello Kitty na oblačilih. S potrpežljivostjo in optimizmom je treba Slovenijo navduševat nad nepoznanim, počasi je potrebno lesti pod kožo in dopovedovati, kaj industrija pod vzhajajočim soncem še omogoča.

Skupaj za boljši jutri!

Ste navdušenc nad animeji in mangami, še raje pišete o njih in ste odprti za odkrivanje novih multimedijskih tehnologij? Potem se ne bojte zaviti na SloAnime portal, me poklikat na zasebnih sporočilih, mi poslati e-mail (djjuvan”at”gmail.com), se mi pridružiti na Google Wave (djjuvan”at” googlewave.com) ali pisati v spodnjih komentarjih, da tudi sami želite pomagati pri razširjanju scene, nabiranju izkušenj  in grajenju samozavesti.

Vsem želim Srečno Novo leto 2010!!!

LP
DjJuvan

Tukaj je, že 7. številka edine anime&manga revije v Sloveniji.

V obliki elektronski,
s strani ljubiteljev ustvarjena,
očem prijazno oblikovana,
s polno informacijami obdana.

Naj vam dobro služi,
z animeji in mangami navduši. Naj še kdo izve,
kar vejo le redki ljudje – mi gledamo stvari,
ki jih daleč naokoli ni.

Revijo vam z veseljem poklanjamo,
nič v zameno ne zahtevamo,
le dobro vsebino zagovarjamo
in nove ljubitelje ustvarjamo.

Zdaj pa le klikni spodnjo povezavo
naj odpelje te na revijo pravo,
ta pesem naj prepriča te,
da revijo deliš tudi med prijatelje:)

Povezava do PDFja (velikost 26MB)

LP
DjJuvan

PS: Mater, jz bi mogel biti novi prešeren =)

Mnogokrat naletim na komentarje, da v azijskih risankah ni nikakršne sporočilnosti in so zato popolna bedarija. Pa ne samo v azijskih, tudi mnoge današnje – cartoonnetwork risanke nimajo nikakršne sporočilnosti. Ne razumem, zakaj vsi iščejo sporočila RAVNO v risankah? Je morda kakšno sporočilo v najnovejših ameriških filmih Transformers? Pa so vsi prvi film tako hvalili. Jaz nisem videl popolnoma nobenega sporočila. Kaj je potem tako dobrega na njem? Tudi v filmih Final Destination nisem zaznal nobenega sporočila…
Kaj pa potem Lord of The Rings? Naj bi imel moralne vrednote prijateljstva, zaupanja in ljubezni… ampak vse to imajo še Pokemoni. Tako da, ne me basat o kakšni večji sporočilnosti. Film je bil pa, vrat na nos, uspešnica. In potem se pojavijo telebani, ki brez primernega argumenta žalijo risanke, ki jih niti gledali niso ali pa jih ne razumejo. Cartoon Network je namenjen osnovnošolcem in mlajšim, risanke so jim preproste in nekatere zabavne. Ne nosijo nikakršne zgodbe in sporočila. Azijske risanke pa imajo večji spekter občinstva, od mlajših do starejših – nosijo težje/lažje zgodbe, nekatere s sporočilom, spet druge s preprostim namenom – da so zanimive.

Zakaj gledamo filme in serije?

Morda ker v njih iščemo sporočila? Kakšna že? Kako bi morali čuvati naravo, ohranjati prijateljstva, biti zvesti v ljubezni…ipd.? Pa dajte no, koga slepite. Gledamo jih zato, ker so zanimivi, imajo dobro zgodbo in so nekaj nerealnega in odtujenega od pravega sveta. Ženske padajo na Steva Segala, kako kot pravi moški postreže nekaj pesti in zvinov svojim tekmecem. Oh~~~~ Vsi pa se zabavamo, ko gledamo Jackie Chanove vragolije (sploh tiste po filmu). In podobnih filmov je še tisoče in noben od njih ne nosi nekega “sporočila”, ki ga vsi tako zagreto iščejo RAVNO v risankah. Risanke so tudi zabava za vse starosti. Imaš Gokuja, ki z vztrajnostjo, voljo in dobrosrčnostjo porazi vse sovražnike. Seveda je mnogim v prehodu iz osnovne šole v srednjo v očeh velik idol. “Ko bi le jaz imel take moči, bi lahko zbutal svojega sošolca, ki me stalno draži”. In potem imamo Asha, katerega sanje so postati najboljši pokemon trener. Vsakdo mora sanjati, čeprav nemogoče sanje. In potem imaš psihično motenega Shinđija, ki misli, da ga vsi le izkoriščajo, potrebuje ga pa nihče. Okoli njega se naredi neviden zid, zaradi katerega se nikomur ne more odpreti. Ker ne razume človeške narave, sfuka cel svet (dobesedno). Ali pa tragikomično življenje Negishija, katerega sanje so postati slaven pop pevec, pristane pa v najbolj grozljivem metalskem bandu kot glavni morilec ušesnih bobničev.

Slabih risank NI!

Ali pa jih je ravno toliko, kot je slabih filmov/serij. Vsaka ima svoj namen, svoje ciljno občinstvo in svoj način zabave. Tako kot je Bruno kozlanja in pomilovanja vreden film, so za druge tudi Super Punce (Super GALS!). Če je kdo slab, je to le občinstvo, ki ne zna ločevat vsebine glede na ciljno občinstvo. Če je nekomu bolj všeč gledat lezbične porniče, zakaj bi imel nekdo drug pravico tebe žalit, da gledaš bedarijo. Beden je on sam. In če jih ne gledaš, tudi nimaš pravice razveljavljat celotne industrije – če ti je kakšen holivudski film beden, še ne pomeni, da so VSI filmi bedni, kajne? In točno tako reagirajo nesposobneži, ki žalijo azijske in ostale risanke.

Nasvet…

Odprite oči.

LP
DjJuvan

Že dolgo nazaj smo v uredništvu sloanime portala obljubili celovito prenovo portala. Sprva “smo” napovedali prenovo v jesenskem času, ampak očitno so bile tiste obljube pretežke za našo resnost (tipično). Portal dobiva novo podobo, vendar na njem delam skoraj sam. Prva stran že ima neko okvirno podobo, narejene so tudi podstrani, nekaj funkcij je že vstavljenih… vendar je vse to še daleč od “idealne” strani.
Stran mora biti namenjena ljubiteljem in tistim, ki to še niso – kar pomeni, da jih mora vizualno in funkcijsko privlačit. Ljubitelji gor najdejo novice, objave novih naslovov, ključne povezave, revijo z izčrpanimi opisi, forume, bazo animejev… in še druge bonbončke. Za mimoidoče obiskovalce pa bi morali pripraviti vsebino in informacije, kako prvič stopit v kontakt s popolnoma novo zvrstjo. Ena mojih idej je bila, da bi takoj ob odprtju strani dobil obiskovalec kratek anketni vprašalnik o njegovem okusu med žanri in če se je že kdaj srečal s tovrstnim področjem. Na podlagi njegove izbire bi se na strani zvrstila priporočila in povezave do vsebine – vključno z uvodno literaturo o tovrstnih področjih. Stran bi morala z obiskovalcem biti v interakciji, jim ponujati vsebino, ga vleči skozi neko rdečo nit, dokler dejansko ne pogleda predlaganih vsebin – najsi bo to napovednik, recenzijo ali kar konec koncev anime/mango.

Tukaj pa je testna verzija strani, ki še zdaleč ni končna – http://juvan.net/sa/

Če bo ta stran kdaj zamenjala trenutno stran, še ne vem. Glede na to, da nihče več ni zainteresiran v razvijanje portala, ne pričakujte nič kmalu.

LP
DjJuvan

PS: Forum mora tudi biti še oblikovno usklajen s prvo stranjo.
PS2: Nekatere podstrani Projekti še ne delujejo

Preden se kdorkoli začne zgražat nad mojimi dejanji pri pisanju bloga in podajanja p2p nelegalnih povezav do avtorsko zaščitenega materiala, bo ta post disclaimer za nazaj in naprej, zakaj do tega prihaja. O tem sem pisal tudi diplomsko nalogo, lahko pa na krajši in razumevajoč način napišem tudi na blog.

• V Sloveniji so animeji nedostopni. Ni jih mogoče dobiti v knjigarnah, videotekah, trgovinah in bližnjih pekarnah.
• V Sloveniji praktično nimajo uradnega distributerja.
• V Sloveniji nimajo niti TV predvajanja (Bakugani, pokemoni in ostale stvari so za otročadsko ciljno občinstvo)
• Animeji so trd oreh za naročit iz tujine, saj zahtevajo kreditno kartico in shekan DVD predvajalnik, ker so mnogi originalni DVDji le za ameriško regijo.
• Animeji na DVDjih imajo slabše podnapise
• Animejev na DVDjih ne kupuje nihče, ki ga predhodno ni videl. TV prikaz in ljubiteljski prevodi so promocija le-teh.
• Dosegljivost na spletno pretočnih straneh je nizka, v večini so omejeni le na določene regije.
• Princip nelegalnega doljemanja in podpiranja industrije deluje že več desetletij – pred internetom s VHS kasetami.

In če še navedem zanimive citate, ki so industrijo najbolje povzeli; »Fansubberji distribuirajo animeje v angleščini in v druge jezike s hitrostjo, s katero se uradni distributerji ne morejo kosati. Doslej še ni bilo bolj priročne distribucijske poti do končnega gledalca kot so fansubi. Funkcija nezakonite distribucije animejev igra posel, ki je mnogo boljši od vseh današnjih legalnih alternativ, ki jih ponujajo zahtevnim ljubiteljem. Fansubbanje ne bi obstajalo v takšni obliki, če bi bila legalna distribucija animejev učinkovita.« (Miha Jenko “Lythka”: True Fans? Industry Exposé. Neo Magazine, št. 61, 2009)

»Karkoli že lahko rečemo o fansubbingu, je po mojem mnenju med gledalce prineslo dosti več zanimanja za japonske serije kot bi ga DVD prodaje kdajkoli lahko, še posebej, če anime ni prikazan na televiziji, potem definitivno ni namenjene dovolj promocije za nove serije. Gledanje fansubov in potem udeleževanje konvencij je zagotovo logičen korak k širjenju in razvoju anime ljubiteljstva in ljubiteljstva nasploh.« (Mikhail Koulikov, Getfresh. Otakon 2008 Fansubs and Industry Panel. animenewsnetwork.com, 26.8.2009)

Tudi iz osebnih izkušenj lahko povem, da sem z nakupom originalnih DVDjev podprl kar nekaj naslovov. Definitivno jih ne bi, če ne bi imel možnosti predhodno pogledati nelegalnih verzij.

Več na to temo si lahko preberete kar diplomsko delo Animejska kultura – Pomen ljubiteljskih prevodov za svetovno razširjenost animejev

LP
DjJuvan