DjJuvan

Archive for September, 2008

{more}Za ogled dveh vidospotov, ki jih nisem naredu jaz, nista uradna in nimata veze s politiko ali vsakdanjim problemom lakote v afriki. Rad bi vam le pokazal nekaj, kar z veseljem spljuva vsak drugi Slovenc (lažem; NE spljuva vsak petdeseti).

No, najprej priporočam ogled naslednjih dveh posnetkov:

Zdaj vam je verjetno že jasno, da sta posneta narejena na podlagi "neke" japonske risanke (oz. animeja) in prepoznavne glasbe. No, ta anime je "Initial D" in je po mojem mnenju tok dober, kot je vsem poznan Fast and The Furious (in potem še njegov naslednji film). Dovolim si pa reči, da je InitialD boljši… pa ne zato, ker je "risan", ampak zaradi njegove zgodbe, ambicije glavnega protagonista in ABSOLUTNO ubijalskih dirk med različnimi japonskimi avtomobili (česar v Fast and the furious vidiš le v nekaj kadrih) . Realnost pa je v obeh popolno enaka in ni nobenih nadnaravnih, superherojev in ostalega klinca. Le čisto adrenalinsko dogajanja (in odlično glasbeno podlago) , ki te obenem še kaj pouči o slabostih/prednostih avtomobilov.

Več info > http://forum.sloanime.org/viewtopic.php?f=27&t=895

{more}Zanimivo vprašanje, na katero sam verjetno ne bi znal odgovoriti. Nanj ne bi znal odgovoriti tudi največji poznavatelj tiskanih časopisov ali fanatik animejev. Mogoče bi kdo z precejšno raziskavo prišel do relativnega odgovora…
Vseeno pa imam subjektivno mnenje, da bi lahko bila revija vsaj z 2000 naklade. Seveda moram to zdaj "objasnit" – iz praktičnih raziskav pač ne morem. Lahko pa omenim, da je bila (iz pridobljenih podatkov awstats in p2p protokola) revija prenešena precej več kot 500x. Na prvi pogled je to "malo"… vendar je treba vedet, da je to zelo neprepoznavna revija in da zadeva večje tiskane naklade sploh videla ni… kaj šele večjega oglaševanja (me vi hecate?). Ime revije je prispelo na nekaj lokalnih spletnih portalov, trackerjev… to je pa to. Iz tega se je izcimilo vsaj 500 prenosov?

Iz tega bi lahko sklepal, da bi na podlagi večjega oglaševanja (tv/radio/letaki) revija dosegla tudi magično število 2000+

Sem optimist, večen…vendar vem, da je to zelo nepoznano področje, ki bi ga zagotovo še kdo rad spoznal
http://www.slochan.com/

LP 

V očeh Zemlje človeško življenje izgleda kot nepomemben svetlobni utrinek, ki izgine v trenutku. Za vsakega posameznika pa je lahko to življenje dolgo in srečno ali prav tako nepredstavljivo kratko …
Kolikor je ljudi na svetu, toliko je tudi različnih zgodb, ki opisujejo konec človeškega življenja. Z našo dostavljalko pisem Fumiko spoznamo nekatere srečne in nesrečne konce ljudi, ki s svojim posmrtnim pismom “shigofumi” zapišejo še zadnje besede svojim bližnjim in prijateljem – čudovite zgodbe, ki zvabijo solze v oči.

Zgodba …
Serija Shigofumi se vrti okoli raznašalke nenavadnih pisem Fumike, njene palice Kanake in njune skrivnostne preteklosti. Fumika je poštarka, ki naokoli raznaša nenavadna pisma imenovana “Shigofumi”. Ta imajo drugačno funkcijo od navadnih pisem, saj prispejo iz sveta mrtvih. Vsebina teh pisem je običajno namenjena najbližjim sorodnikom, prijateljem in celo sovražnikom, katerim se umrli želijo še zadnjič izpovedati, izraziti zadnje želje ali se zahvaliti za najlepše trenutke. Zgodbe polne čustev pa kmalu zbledijo, ko se pojavi rdeča nit zgodbe, ki govori o skrivnostni dostavljalki Fumiki, ki med drugimi poštarji vzbuja zanimanje o tem, kako je lahko nesmrtna, če pa se še vedno stara.

Zanimivosti …
Animejsko verzijo Shigofumi: Stories of Last Letter je ustvaril Tomoro Yuzawa, producirala pa sta jo studija Bandai Visual in Genco. Serija se je predvajala od 6. januarja 2008 do 22. marca istega leta in šteje 12 epizod. V letu 2006 je izšel tudi “lahki” roman, ki si ga je Tomoro vzel kot osnovo za anime. Roman je izhajal pri MediaWorks, 10. marca letošnjega leta pa je izšel še zadnji od četrtih delov. Čeprav je bil roman izdan že prej, je po besedah Yuzawe anime originalno delo. Naslov “Shigofumi” je sestavljen iz dveh ključnih besed, ki sta tudi glavni motiv zgodbe: “po smrti” ( 死後 ) in “pismo” ( 文 ) .
Za večino japonskih zgodb velja, da prikaz smrti ni nekaj prepovedanega, kot je to v navadi zahodnih držav, zato so si tudi pri tej seriji vzeli pravico do tega in prikazali različna občutja ter dogodke, ki ljudi privedejo do zadnjega izdiha. Približno dvajset minut vsake epizode je namenjenih stranski zgodbi, ki prikazuje težke razmere v družbi, ki ljudi vodijo v samomor. Vendar pa so za razmišljanje o smrti lahko krivi tudi bujna domišljija in napačne interpretacije novega posmrtnega življenja po tem peklenskem življenju na Zemlji.

Osebno mnenje …
Menim, da je ta serija požela premalo slave v času predvajanja. Vsaka stranska zgodba ima svoje edinstveno sporočilo, zato mislim, da bi bilo dobro, če bi o teh temah potekale odprte diskusije. Beseda smrt je v današnji civilizaciji prevelik tabu, s katerim se nihče ne želi soočiti. V seriji pa se s smrtjo srečamo skozi različne izkušnje, ki so posameznike pripeljale do posmrtnega življenja. Odlično je serija prikazala tudi posledice samomora, saj lahko le-ta tako razžalosti starše, da v afektu celo sami naredili neumnost. ‘Le’ toliko je potrebno, da nekoga spraviš s tira …
Shigofumi tako ostaja fenomenalna serija, ob kateri ne manjka niti kanček humorja na račun glavne junakinje, ki je tudi sama preživela pekel. Bila je namreč žrtev zlorabe.
Srce parajoča serija, ki povleče vase in vam da nov pogled na brezskrbno, a včasih še kako težko življenje.

Ocena – 9/10

Celoten članek objavljen v Slochan3

Filmov in serij, ki bi ponazarjali življenje odtujenih ljudi, nesposobnih normalnega civiliziranega življenja, ne zasledimo prav pogosto, tokratna zgodba pa govori ravno o tem.
Serija se posveča socialno odrezanim ljudem z mučno preteklostjo, skratka ljudem z obrobja naše družbe. Prav tako pa odpira tudi perečo krizo mladih po vsem svetu: problem zasvojenosti z internetnimi igrami.
Čas je za svetovno dominacijo “Welcome to the N.H.K.” serije!

Zgodba
V seriji sledimo življenju protagonista Tatsuhira Saita, ki je obupal nad študijem in se že četrto leto zapored bori z brezposelnostjo. Njegov vsakdan je vedno bolj podoben življenju hikikomorijev, vendar je njegov razlog asocializacije del nekakšne zarote. V njegovo mirno, samotno življenje se iznenada vplete dekle po imenu Misaki Nakahara. Ta trdi, da ga lahko ozdravi njegovega strahu pred ljudmi, če z njo podpiše pogodbo, sestavljeno iz zelo nenavadnih pogojev. S podpisom pogodbe se je Saitu začel cikel asocialnega življenja močno spreminjati, četudi mu to sploh ni bilo všeč. Njegova trmasta ideja globalne zarote pa ga je vedno znova priklenila v lastno stanovanje.

[hikikomori = japonska beseda za asocialnega človeka, ki se boji družbe]

O seriji
Animirana serija je narejena po istoimenskem romanu avtorja Tatsuhiko Takimota iz leta 2002. Prirejena je bila tudi v istoimenski mangi, ki je izhajala od 24. junija 2004 do 6. junija 2007 in obsega 8 zvezkov. Animejsko verzijo je leta 2006 v 24 epizodah režiral Yusuke Yamamoto pri Gonzo studiu. Originalna zgodba romana pa se pri mangi in animeju malenkost razlikuje. Razlog verjetno tiči v občinstvu, kateremu so dela namenjena, saj je manga dobila oznako priporočeno za bralce na 18 leti.V animeju je med vsemi verzijami najbolj okrnjena zgodba, saj v njem ni omenjen niti razlog nekaj redkih halucinacij Saita  jemal je namreč legalne droge.
Zgodba je postavljena v današnji čas Japonske in se odvija okrog več mlajših polnoletnih oseb, ki imajo drugačne življenjske stile toda skupen problem. Ti asocialni mladeniči so t.i. hikikomoriji in anime otakuji. Hikikomorijiso na japonskem znani po tem, da so izločeni iz družbenega življenja, po navadi zaradi bojazni pred ljudmi. Običajno ne obiskujejo šole ali službe in se vsakodnevno preživljajo na račun staršev ali socialne podpore. Enako življenje spremljamo ob protagonistu serije Saitu Tatsuhiru, ki za svoje nedružabno življenje krivi svetovno tajno podjetje NHK, ki kuje zaroto proti ljudstvu. Vendar je oznaka NHK na Japonskem podobna kot v Sloveniji RTV – državni operater medijev.
Saito se spoprijatelji s svojim šolskim kolegom Yamazakijem Kaorujem, s katerim se sooča z različnimi težavami, kot so: dekleta, piramidni posli (wiki: pyramid scheme) in igranje omrežnih iger (primer World of Warcraft). Od vseh vpletenih likov je najbolj skrivnostna Misaki Nakahara, dekle, ki je tudi prva oseba v tesnem stiku s Saitom in mu iz neznanega razloga želi pomagati uiti iz asocialnega življenja. Skupaj imata vsakodnevna predavanja, s katerimi ga želi podučiti o načinu vključitve v družbo in o načinu razmišljanja v določenih interakcijah z drugimi ljudmi. Izvor te dobrote pa se skriva v Misakini šokantni preteklosti, ki je ni zaupala nikomur, razen Saitu skozi različne posredne izpovedi.

Osebno mnenje
Po dveh letih spremljanja animejskega dogajanja, lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da je to ena najbolj poučnih in najbolj kritičnih serij do trenutnega stanja razmer v svetu. Čeprav je animirana serija nekakšna blažja oblika originalnega istoimenskega romana, vseeno zelo zanimivo pokaže probleme mladih, ki se zaradi svojega drugačnega mišljenja umaknejo od družbe. Prav tako se serija posmehuje ljudem, ki se spustijo v piramidni marketing, za katerega teorija absolutnega uspeha skorajda ne obstaja. Piramidne potegavščine premamijo še posebej tiste, ki se spustijo v internetne igre in dobijo strah pred ljudmi, oz. realnostjo. Po ogledu Welcome to the NHK sem dobil občutek krivde, saj nočem pristati v tem košu ljudi, zato sem začel sam pri sebi razmišljati, kje bi lahko naredil spremembe. Za konec naj vas osrečim, da se animirana serija za razliko od originalnega romana konča precej bolj pozitivno.

Objavljeno v Slochan št.3