DjJuvan

Archive for November, 2008

Sej ne rečem, da so stare stvari slabe ali manj zanimive, kot so nove. To v dosti primerih ni res. Kakšen let nazaj sem pogledal celotno serijo Initial D, ki je začela nastajati leta 1998… ali pa Macross SDF, ki je nastal 1980 enkrat… hudi naslovi. Tudi pred nekaj 6 leti je bil na slovenskih tvjih zanimiv DragonBall (nastal je leta 1989) (ker je bil zame to pač prvi anime v japonske jeziku)… bil  je zanimiv za tisti čas, ko sem bil še mlad in razigran. Ampak danes to zame ni več nek poseben naslov, za katerega bi lahko rekel “dej poglej, je res dober“. Ma dej, toliko boljših naslovov je po njem pršlo, da je postal le še senca. Pa tudi raje imam animeje, ki imajo dobro zgodbo, nekaj resne tematike… magar drame, romance, znanstvene fantastike, komedije…. tiste otroške stvari pač zbledijo, ker niso več tako zanimive. In so le še za nostalgijo, tako kot tom&jerry, čebelca maja in risanke iz mladosti.

Dandanes pa nekateri govorijo, da je Dragonball najboljši…. wtf? Si ti zaspal za 20let? Ti je kdo odstrelu možgane in ti je zmanjkal spomina… ali pa si enostavno nekaj dni nazaj pogledal svoj prvi anime? Buče! To je za mladino, ki radi v prehodu iz osnovne šole v srednjo gledajo malo pretepaških zadevščin… nekako klasično za tisto obdobje. Še ko si malce starejši pritegne zaradi svoje napetosti in adrenalinskih pretepov…. vendar nikakor ni nek TOP anime :\

Če me vprašate, kaj bi bilo novejšega in primerljivega z Dragonballom…. pojma nimam. Načeloma animejev v takem stilu ne gledam (neki na dolgo razvlečeni WTF pretepi s pestmi). Trenutno mi je kar všeč serija Soul Eater, ki ima že 33 epizod in je namenjena isti ciljnji skupini, kot dragonball. Kaj več pa žal ne morem priporočati… mogoče vam lahko pomaga kdo na SloAnime forumu, pod topicom “Priporočaj anime“

Če pa ste že odrasli, vam pa priporočam nekaj precej bolj zanimivega in po vrhu še mafijsko obarvanega. Naslov te komično, grozljive in mafijske serije je BACCANO!. Ima skoraj vse zanimive žanre – akcija, grozljivka, pokoli, mafija, nadnaravno, komična, skrivnostna in za povrhu noro sestavljena zgodba.

No ja, to je le ENO od mojih priporočil… če bi vam hotel napisat priporočila vseh zanimivih animejev, bi bil spisek predolg.

LP

{more}Še zmeraj me nasmeje zelo zanimiv napovednik za predlanski animejski celovečerec Paprika. Ker so film licincirali tudi američani, se je v tem napovedniku prikazal zelo “pravilno” napisan članek ali slogan… kakorkoli se lahko temu reče.

“Evidence that Japanese animators are reaching for the moon, while most of their American counterparts remain stuck in the kiddie sandbox. (Manohita Darhis, iz THE NEW YORK TIMES)”

Avtor tega prispevka v samem napovedniku je bil precej naiven do lastne industrije v ameriki. “while most”? Me prav zanima, kaj bi lahko preseglo Papriko (ki niti ni nek nadhud anime, ker obstajajo še dosti boljši).

Je treba še kaj omenit?
LP

{more}Tole bo moja prva kritika čez določen animacijski studio (MANGLOBE). Manglobe Inc. je japonski animacijski studio, ki je nastal leta 2002 pod vodstvom Sunrise producentov Shinichirō Kobayashi in Takashi Kochiyama. Njihov prvi projekt je nastal leta 2004 z naslovom Samurai Champloo s 26 epizodami. Zanimiva samurajščina z obilo akcije in komičnosti… žal ga še nisem v celoti pogledal, vendar vem kako izgleda in približno o čem se gre (vsaj po prvi pogledani epizodi). Ni slaba zadeva, me je kar navdušila, tako s svojim artom, zgodbo in animacijo.

Vse lepo in prav. Nadaljevali so z naslednjim projektom Rozen Maiden: Traumend, kjer so baje samo pomagali. Serija ima 12 epizod in je začela nastajati leta 2005. Tudi precej ljubka zadeva, nič ji ne manjka. (vsaj na pogled ne)
Takoj naslednje leto (2006) pa so začeli z zelo super serijo Ergo Proxy, ki jo mnogi prehvalijo… ima odlično zgodbo, dogajanje, art je zelo unikaten in se zelo razlikuje od vseh dandanes poznanih animejev, pa še animacija je super! Res, pohvala za ta studio, da so uspeli to spravit skupaj!

Potem pa pridemo do zadnjega projekta, pri katerem je imel Manglobe prste vmes; čisto sveža serija Michiko to Hatchin. Anime je začel nastajati letos (2008) v septembru in je čisto sveži projekt Manglobe studija, ki ima čez produkcijo animacije. Vendar… nevem, kdo se je odločil tako zadevo speljat, ker enostavno pokvari ime zelo dobrega studia. Michiko to Hatchin je bil že ob najavi zelo dobro viden, da bo katastrofa kar se tiče arta. Ko pa sem zadevo praktično videl na svojem računalniku, je odletel v nekaj minutah ogleda.  Art in animacija sta katastrofalna in bi ju lahko vrgel v isti koš, kot ameriške kracarije. Zelo me spominja na beden videospot Britney spears.

MANGLOBE, RAZOČARAL SI ME!!!!

LP

{more}Malce mi zmankuje časa in idej, kaj bi pisal po blogu… pa sem namesto tega malce pobrskal po wallpaperjih in jih vrgel gor. Izbral sem le nekaj lepih, eksotičnih in zelo dobro narejenih. Drugače jih imam kar nekaj giga (jih nabiram po različnih straneh) in jih nikakor ne bi mogel spravit na blog =)

Upam da vam je kakšen všeč!
LP

{more}Tako je. Pred kratkim je izšla že tretja številka šolske revije Medijska vzgoja in produkcija, v kateri je tudi priloga z animejsko vsebino – Slochan.mini. Če na vaši šoli še niste dobili tovrstne medijske revije, pobrcajte direktorja/direktorico šole naj vam eno priskrbijo. Revija v celoti je odlična, dizajn prve strani je tokrat precej lepši od predhodnih… članki so ponovno zelo primerni današnjemu veku =)

Fotosešn:

Kdaj bo Slochan.mini 3 dostopen na uradni strani, še ni znano. Nekoč bo
Kaj pa vsebuje? Nekaj o Haruhi Suzumiya, sinhronizaciji v sloveniji in drugod, slovarček pogostih izrazov, nekaj krajših opisov in spisek poletnih serij.

LP
DjJuvan

{more}Tokrat sem dobil nekaj precej zanimivega… pravo pravcato animejsko enciklopedijo. Napisala sta jo angleška pisca (Jonathan Clements in Helen McCarthy) in bila izdana pri Stone Bridge Press.To verzijo, ki sem jo naročil je bila izdana v letu 2007, in je v njej opisanih večina izdanih naslovov do tega leta. In ja, celotna enciklopedija je le bolje spisana AniDB baza. Ok, res da ne vsebuje še kakšnih podatkov, kot so na AniDB, vendar je dopisanih tudi nekaj posebnih informacij pri nekaterih naslovih. Na začetku same enciklopedije je tudi nekakšen uvodnik z nekaj pojasnenimi pojmi, kako industrija deluje, problematika prevajanja in še nekaj precej zanimivih informacij. Enciklopedija ima več kot 700 strani in ni ravno lahka

Bukvo sem naročil iz amazon.co.uk in me je stala približno 16€, če pa prištejem še davek in poštnino, me je koštala slabih 29€ (Prispela pa je v 6ih dneh)
The Anime Encyclopedia: A Guide to Japanese Animation Since 1917

Za dolgčas preganjat in iskat še kakšne nepogledane naslove bo ziher uporabna =)

Še fotosešn (I am Zero, and my brother is censored) =)

 LP
DjJuvan

{more}Zanimiva novica prihaja AnimeNewsNetwork, kjer so zapisali nekaj informacij glede produkcijske hiše Appian Way, ki si jo lasti znani igralec Leonardo DiCaprio. Appian Way namerava za naslednje leto ustvarit dva filma, ki bosta narejena po bolj znanih animejih, Akira in Ninja Scroll. Vendar, obenem je Leonardo DiCaprio izjavil, da je velik ljubitelj animejev, še posebej za Ninja Scroll…. iz njegovih besed je razvidno, da je Ninja Scroll zelo spoštovan naslov, zato bo tudi sam poskusil obdržati karseda kvalitete v svoji filmski priredbi. Še copy/paste njegovega dialoga:

“I’m a big fan of Japanese anime — that and another project called Ninja Scroll we’re trying to get developed and made into a movie, and I know there a lot of loyal fans out there of the project and die-hard fans, so we’re going to try to do the best job we possibly can and we’re not going to make the movie until the script is in the right shape.”

Da pa se ne boste prehitro zavrteli okoli svoje osi… DiCaprio v filmu ne bo nastopal! Pravzaprav nisem siguren, če bi mu katerikoli lik iz serije sploh ustrezal.

Več kot očitno je, da še marsikatera znana osebnost priznava animeje kot dobro alternativo igrani filmski industriji… Kaj pa v Sloveniji? Imamo tudi kakšne znane osebnosti, ki spremljajo animeje z drugačnimi očmi?

Makoto Shinkai (新海 č��, Shinkai Makoto) je mnogo premalo znan umetnik, ki je s svojim artom v animejih enostavno pwnal VSE. No ja, neznan je le pri nas… saj v tujini prejema nagrade na mnogih festivalih animacije. Pred njim se lahko enostavno skrijejo vsi svetovni artisti animacij. Njegova dela so tako unikatna in drugačna, da ostaneš brez besed.

Skozi ta slikovit prispevek boste opazili nekaj različnih izsekov iz njegovega zadnjega filma “Byousoku 5 Centimeter” (2007) (ki je tudi slovensko podnaslovljen – glej desni meni “Slovenski fansubi”), vendar se tudi njegov predhodni film iz leta 2004 “Kumo no Mukou, Yakusoku no Basho” ne razlikuje kaj precej v oblikovnem stilu. Oba filma sta bila narejena tako oblikovno kot zgodbeno izpod njegovega peresa. Več kot očitno pa je, da je dal obema veliko posvečanja, saj sta tako zgodba kot tudi art ODLIČNA!

Nobeno od njegovih objavljenih del ni podobno današnjim animejem in artu, kjer je v večini večji poudarek na estetiki različnih barv, izrazito barvito oblikovanih likov in obenem še precej opazna počutja likov (pretiravanja v izražanju). Njegova dela so v bolj hladnih barvah, z precej dodelanimi svetlobnimi učinki in ZELO podrobnimi ozadji kadrov. Liki so narejeni precej manj podrobno, nekako bi jih lahko primerjal s stilom Ghibli studijev (princess mononoke, spirited away…itd). Precej zanimivih kadrov iz animejev je celo prerisanih iz realnosti – uporabljeni so kraji iz resničnosti.

Žanrsko se je Makoto z zadnjim filmom predvsem osredotočil na romantično-dramo. Vendar je tudi njegov predhodnji film iz leta 2004 iz istega žanra, le da je za bonbonček dodal še malce znanstvene-fantastike in fantazije. Njegovo prvo delo Hoshi no Koe iz leta 2002 pa je prvič s pomočjo studija naredil pretežno znanstveno fantastično, čeprav še zmeraj ljubezensko tragedijo. Lahko bi rekli, da je Makoto odličen pri pisanju romantičnih zgodb! To potrjujejo še eno njegovo lastnoročno delo “Kanojo to Kanojo no Neko“, ki ga je naredil sočasno z Hoshi no Koe, kjer pa opisuje čustva mačka neke ženske.

Hoshi no Koe iz leta 2002 je tudi njegovo prvo delo, kje je prvič uporabil prvovrsten art, ki ga je uporabil še v naslednjih dveh zgoraj navedenih filmih (Byousoku 5 Centimeter in Kumo no Mukou, Yakusoku no Basho). Res ubčudovanja vredna dela, ki si jih mora VSAK živ človek ogledat… priporočljivo pri najboljši možni kvaliteti (magar tudi na BR-DVD).

Mene osebno so njegova dela tako navdušili, da sem se celo zagrel imitirat njegov stil risanja. Če človek gleda le od daleč tovrstna dela, se mu zdi vse tako sofisticirano in nemogoče izvedljivo v katerem koli grafičnem programu. Vendar, sam verjamem, da je bila zadeva narejena precej preprosto in je zadevo možno imitirat tudi v Adobe Photoshop (ki je rahlo lesen za taka dela, ampak ok). Trenutno že delam na eni risbi, ki jo moram pravzaprav uporabiti za seminarsko nalogo authoring DVDja nekega določenega prastarega filma. Sem se pa odloču, da bom to risbo do roka seminarske poskusil spimpati do levela, kjer je Makoto Shinkai. Želim, hočem, MORAM! I just LOVE IT!

Tako sem s svojim prispevkom končal. Če vam je zadevo uspelo prebrati do konca, lahko sedaj preberete še več o njegovem filmu Byousoku 5 Centimeter, si ga dolpotegnete, pogledate ter napišete spodaj še svoje mnenje.

Upam da sem vas prepričal o njegovi sposobnosti in unikatnosti.

LP
DjJuvan

{more}Za nekega mimoidočega bi bil odgovor: “Ja, kaj si ti pa mislu?”.

In kdor se strinja z mimoidočim še zmeraj živi v lažeh in napačnem prepričanju.

Mislim da smo vsi odrasli z filmi/serijami, vsak ima zagotovo kakšen film zelo visoko ocenjen (oz. mu je najbolj priljubljen). Tudi sam imam nekaj dobrih naslovov v glavi (ne, nisem 100% privrženc animejev). Sedaj pa se pojavi nek predsodek, ki sem ga zgoraj omenil “Ali je igrani film bolj realen od risanke?”. Pomislite o vašem najlubšem filmu in razmislite, koliko buč so vam praktično prodali skozi film. Govorim o “nemogočih”/”neizvedljivih” pristopov, kadrov ali fizikalnih pravil. Razen če ste gledali dokumentarec o živalih, ste ziher našli nekaj napak v filmu (ali seriji). Jaz sem jih našel kar precej (seveda, ker imam med priljubljenimi akcijske in znanstveno-fantastične naslove, pri romantični drami malo težje najdem napake).
Torej, film/serija ni oh in sploh realna, nekako je logično da so nerealne prvine… saj je zato tudi bolj zanimiv in človek raje uživa v nečem, kar v realnem svetu primankuje oz. sploh ni.

Sedaj pa pomislimo na risanke. Se morda spomnite kakšno realno prikazano risanko? Seveda ne, ker so namenjene otrokom, ki še bolj uživajo v nerealnosti in domišljiji, da čebelica maja, baltazar in pokemoni res obstajajo. Tako kot verjamejo v božička, jim lahko prodaš karkoli izmišljenega.
Pri čemer pa ne morem reči za animeje. Animeji niso primarno namenjeni otrokom, in verjemite mi, njim bi to bilo popolnoma nezanimivo (že stestirano). Ni izmišljenih junakov, nerealnosti itd. Tukaj pa se pojavi povezava z na začetku omenjenimi igranimi filmi. V praksi animeji prodajajo ravno toliko bučk, kot jih ameriški filmi, VENDAR… z precej manjšo mero nerealnosti.
Dober primer so glavni junaki filma/serije. V filmu so običajno prikazani popolni, vsevedni in vedno pripravljeni, nikdar se ne bo zgodilo, da bi kdo drug zmagal, kot glavni igralec. V skoraj nobenem animeju tega nisem srečal, vedno je bil junak navaden smrtnik, neveden in včasih celo butast…. ampak, skozi zgodbo in dogodke pa se ta lik razvije in ti postane nek idol, nekaj več. Za zanimivost je mogoče treba celo omenit, glavni junaki včasih celo UMREJO… umrejo pa iz več razlogov, ker zgodba tako hoče, ker njegovo mišljenje ni bilo pravo ali pač ker se je žrtvoval v zadnji bitki.

Delat primerjave med fizikalnimi realnostmi/nerealnostmi se mi pa ne da delat, sem pa 99% prepričan, da večina ameriških produkcij vključuje velike eksplozije, kjer bi tudi katrca eksplodirala ob nesreči pri 60km/h. Verjamem v fikcije, znanstveno fantastiko (pri čemer uživam in v njih je tudi dosti resnice), vendar mi pa neke jebene realnosti, da bo avto eksplodiral v nesreči žal ne bodo prodajal.

LP
DjJuvan