DjJuvan

Archive for January, 2010

Velika legenda, najboljši učitelj in spoštovanja vreden prijatelj. Če bi bili vsi učitelji na svetu samo desetino Onizuke, bi bilo šolstvo rešeno slabih povprečij ocen, nizkih udeležb pouka in bilo bi dosti več spoštovanja. Onizuka je legenda.

Tistega (zame) daljnega leta 1999 osebno še nisem vedel za to serijo, nisem vedel niti za izraz “anime”. Bil sem še osnovnošolski mulc, televizija mi je bila vse. Na njej pa smo lahko v tistem času gledali marsikaj – kar so nam lokalni distributerji ponudili. “Sam doma”, “Možje v črnem”, “Austin Powers” in mnogi drugi. Še danes precej občudovanja vredni naslovi, saj te uspejo nasmejati in te priklopiti na domač kavč. Tisti čas nisem mogel nikogar obsojat, da mi ne ponudijo dovolj zanimive vsebine na domačem televizorju. Bili smo zadovoljni s tem, kar smo imeli, za več niti nismo mogli vedeti. Točno tako, nismo vedeli. Ali so nas lokalne televizije prikrajšale za bolj širok spekter televizijske vsebine, ali pa pač tudi oni niso vedeli, kaj se še skriva drugje po svetu. Tisti čas, ko sem imel možnost gledati ameriške telenovele, filme in risanke, so na japonskih televizijah predvajali v naslovu omenjeno serijo Veliki učitelj Onizuka (Great Teacher Onizuka). Legenda, pred katero se skrijejo tudi večji ameriški igralci, pa čeprav je to samo “risani” lik. Motite se, tudi če je samo “risani”, izraža neko ideologijo, bogato osebnost in lastno voljo. Ni začrtan lik, katerega predvideš na vsakem koraku, ampak te z vsakim dejanjem prav posebej preseneti – pozitivno. Ko ga nekaj časa spremljaš, postane tvoj idol, želiš si biti tak kot on. Če bi imel možnost pretvoriti lastno realnost v to animirano serijo, bi jo brez dvoma. Onizuka je samski 22- letni perverzni učitelj, ki ima ponos, veliko srce in jajca. Tudi veliko sreče. Jajca, da se zoperstavi dolgočasnemu šolskemu sistemu, ga pomečka in vzpostavi novo ideologijo. Če so doslej učitelji sledili sistemu, kjer morajo biti vzgled učencem s svojo formalno držo, ničnim toleriranjem in bednimi pravili, je on vse to zrušil v nekaj dnevih bivanja na šoli. Učenci, ki so poprej sovražili vse učitelje, so kmalu še posebej vzljubili Onizuko. Čaščen kot legenda in najboljši učitelj.

Tako kot pravemu učitelju, mu je zelo mar za učence – nekako me spominja na našega razrednega učitelja v srednji. Le da je Onizuka zadeve peljal dosti, dosti dlje. Ne samo, da mu je bilo mar za učence, tudi potegnil se je zanje, jim pomagal, reševal tudi zasebne težave. Saj je zelo nazorno prikazano, da stresanje jeze učencev na druge ljudi ponavadi izvira ravno iz domačega okolja ali preteklih dogodkov. V začetku serije so bili predvsem pretekli dogodki ravno tisti, ki so se vtepli v glavo učencev, da so vsi učitelji gnide. Če pa je mularija še v času pubertete, je trma še dosti večja.

43-delna serija se tako sooča z mnogimi tipičnimi problemi srednješolskega sistema, kjer najdeš marsikatere šolske težave. Na žalost sem se tudi sam našel med njimi, vendar se moja usoda ni končala tako srečno, kot se je v zgodbi. Morda, ker so bile moje razmere malce drugačne, ali pa ker nisem imel za učitelja Onizuke. Go guess.  Niti desetino tako dobro se nisem imel v srednji šoli, kot je Onizuka popestril dogajanje. Kar malce zavidam, vendar obenem, ko samo pomislim na serijo, se nasmejim. Če bi tovrstno serijo gledal v svojih osnovnošolskih časih, je ne bi razumel niti kanček, malenkost bi se mi sanjala v srednji, ampak po vsem preživetem – u tri p*, čisto (skoraj) vsi vzorci obnašanj so mi znani =)

Najbolj mi je všečna izjava Onizuke; “Najbolje je biti učitelj v času razvijanja deklet, ko jih neguješ do njihove polnoletnosti, nato pa izbereš najboljšo med njimi za ženo.” Mogoče gre že iz naslovne slike razbrati, ampak pred zaposlitvijo v šoli je bil Onizuka vodja najmogočnejše motoristične tolpe. Po zaslugi predhodnih izkušenj, se je lažje spopadel tudi z večjimi fizičnimi težavami.

Obstaja tudi igrani istoimenski film, vendar ga še nisem uspel pogledati. Prepustim še kakšno mnenje primerjave med njima v komentarjih.

LP
DjJuvan

Niste izvedeli od mene – [a4e]Great​_Teacher​_Onizuka​_01-43
(paket vsebuje dvojni zvočni zapis in podnapise, za polno izkušnjo priporočam japonski audio in angleške podnapise)

Zadnje čase imam občutek, da se mi pod noge kotalijo nevidne tempirane bombe, ki grozijo obstoju slovenske animejske scene, kot jo trenutno še poznamo. Ni mi jasno, komu na čast gredo te tempirane bombe, več kot očitno polne sovraštva, fovšije in uničevalnosti. Nekdo si želi, da SloAnime portal propade, izgine iz obličja sveta in se izgubi v neskončnosti vesolja… Ne vem, kdo je tako pameten, da bi si želel izbrisati v Sloveniji najbolj dopolnjen anime/manga forum, aktiven portal in ambicioznega ustanovitelja. Ustanovitelja, ki po petih letih stalne aktivnosti še zmeraj stremi k večji ozaveščenosti o animejih in mangah, še zmeraj s srcem podpira in laufa različne projekte in še zmeraj požre marsikatere očitke, da je idiot, sebičnež, egoist, samovšečnež, “xy” (dodaj negativno lastnost človeka po želji). Nekateri prav uživajo v tem, ko prcajo v glavo in se počutijo velike, ker to zmorejo. Kot skupina čefurjev, ko se sprehodiš skozi fužine. Ko se zgodi kakšna pizdarija, je takoj jasno, koga krivit. Ampak to mora človek vseeno požret in laufat naprej… za koga? Zakaj bi ta človek sploh še vztrajal na taki sceni, kjer je polno sovraštva, fovšije in uničevalnosti. Vprašajte se sami, če bi še naprej z nasmehom hodili med takimi ljudmi in se slepili, da je pa mogoče res vaša lastna krivda, čeprav so bili nekateri hladnokrvneži prisotni na sceni že prej, se gibali med nekdanjimi, tudi že propadlimi anime/manga skupnostmi? Jaz sem se raje odmaknil. Zaradi osebne varnosti.

Komu na čast?

Mi je kar malo žal, da sem zašel na to sceno – zakaj nisem raje ostal pri pwnanju v counterstriku in se po forumih smejal debilom, ki še danes gledajo risanke. Še ne bi dosti mimo usekal, res smo debili, ker nismo sposobni živeti en z drugim in z veseljem gledat risank. Japonskih risank za starejše, ki niso ravno primerne za otroke. V bistvu smo največji otroci mi, ker stalno en drugemu jamo kopljemo in zganjamo fovšijo. Če mularija po nekaj dnevih pozabi zamero, je mi nismo sposobni in še celo življenje grenimo en drugemu življenje – podjebavamo, govorimo za hrbtom in uničujemo pridelane vezi. Banda brez kulture.

Jaz sem ljubitelj animejev/mang, ustvaril sem portal, da lahko izražam svoja mnenja in informiram mimoidoče o zanimivostih, vendar pa sem za nekatere šalabajzer, ki uničuje anime/manga sceno v Sloveniji. Resno vi to?

Še enkrat si zavrtim komad “Zmelkoow-Klub ljudi z resnimi težavami”.

LP
Juvan

PS: Jaz se tokrat ne mislim več nobenemu opravičevat.

Jaz resnično upam, da bodo v nadaljevanju še kakšne boljše stvari za gledat. Vse skupaj izgleda tako mlačno, glede na velika pričakovanja (ko sem gledal napovednike in slike). Od zimske sezone ponavadi ne gre pričakovati veliko, ker to ni ravno neka aktualna sezona dobrih naslovov. Obenem pa sem zelo vesel enega naslova (vsaj nekaj med mlakužo), ki ga nujno priporočam vsakomur. Če vam je bil Baccano!! super, potem ne smete spregledat Durarara!!.

Durarara!! – Boljšega animeja letošnje leto od tega ni, sploh! Začne se s predstavitvijo mimoidočih likov, najprej dveh študentov, ki se po dolgem času ponovno vidita in eden od njiju se je na novo preselil v tamkajšnje mesto. Njegov kolega ga, ki že dlje časa živi tam popelje skozi mesto in pove o vseh legendah, posebnih krajih in osebah, ki jih mora spoznati, ter tudi takih, ki se jih mora bati. In že v prvi epizodi nam dajo vedeti, da bo tole tak odfuk od zgodbe, da ti do konca serije ne bo nič jasno. Če že v prvi epizodi letijo kante, se po cesti brez luči na motorju vozi “demon”, nek črnopolti gostinc z ruskim naglasom straši stranke in okoli hodi ženska z odbijajočo brazgotino na vratu… resno, tole je smrtonosno dobro!

Dance In The Vampire Bund – Že ko sem slišal, da bo zadevo animiral Shaft, sem pričakoval nekaj več, nekaj presenetljivega. Dobil pa sem podebiljeno prvo epizodo v stilu slovenske oddaje Piramida. Drugo epizodo pa z jokajočo vampirsko loliko in perverznega mazanja proti-sončne kreme na njeno telo. Na koncu nam postrežejo še z volkodlaki in ogromnimi pajki… hurej! Edino art mi je presneto všeč… pač, zaradi Shafta :\ Po domače, nekaj svežine med vampirskimi naslovi (ali, twilight za moško populacijo) =)

Mudazumo Naki Kaikaku: The Legend of Koizumi – Niti ne morem reči, da je tole kakšen resen anime ali karkoli. Že pred kratkim sem pisal o tej posebni epizodi, tako da se nočem še kaj precej dodatno razpisovat. Kliknite na link in si poglejte epizodo =)

Ookamikakushi - Meni osebno zelo nadležen anime. Nadležna mi je punca, ki se stalno obeša na protagonista, nadležno mi je okolje in nadležen je folk v njemu. Vse izpade, kot da folk v mestu nekdo podzavestno kontrolira – prisiljena prijaznost ti popolnoma zamori že prvo epizodo. Vse me malenkost spominja na en film, ki sem si ga že dolgo nazaj ogledal… konec je bil definitivno beden, ker se ga ne spomnim. S tem animejem bom pa še malce počakal, da vidim odzive zvestih gledalcev (ki jih ni malo). Ali te prime gledat, ali ne… mene ni, mogoče ga pogledam kdaj kasneje.

Omamori Himari – Ne vem zakaj točno sem že nehal spremljat to serijo, ampak zadeva gre nekako takole. Imamo protagonista, ki živi sam, ima dobro prijateljico iz otroštva in en poseben obesek, ki mu ga je zapustila babica. Nakar se zgodba začne s nepričakovanim šokom neznanih deklet na različnih krajih, “It has begun”. Kaj se je začelo? Še isti dan protagonist naleti na neznano dekle, ki ga ona očitno pozna. Zelo sexy ga poliže po vratu:) Seveda ga njegova prijateljica takoj zvleče izpred njenih oči… in kasneje se tista neznana punca predstavi kot njegova varuhinja, ki ga mora zaščititi pred demoni – tudi sama je demon (natančneje mačji – mucka<3 ), vendar jo na njegovi strani drži družinska zaobljuba iz preteklosti.

Baka to Test to Shokanju – Tole je še en precej solidnih naslovov letos. Gre se okoli dijakov, ki padejo v popolnoma nov šolski sistem. Bolj znanstveno-fantastičen sistem, če sem odkrit. Razdeljeni so v razrede glede na svoje osnovno znanje. Če pišeš zelo slabo, greš v najnižji razred, kjer so pogoji za učenje totalno v piz*i. Mize polomljene, stalen prepih v glavo, sediš na trskah …itd. AMPAK, sistem omogoča, da z znanjem izzovejo sosednji razred in v primeru zmage zavzamejo njihovo (bolje opremljeno) učilnico. Poleg šolskih bitk imamo tukaj tudi ljubezenske trikotnike, kjut/nasilna/posesivna dekleta, geje, perverzneže… itd. Vedno nekaj novega, mnogokrat zelo smešno prikazano.

Ladies versus Butlers! – Ne vem, če je sploh vredno opisovat. Ne rabite vedet. Bedna komedija na šoli služinčadi obeh spolov. V podobnem artu je bil tudi Kanokon, raje si oglejte slednjega.

Chuu Bra!! – Če vam dogaja, da bi gledali pubertetnice, ki se spoznavajo s sexy spodnjim perilom… enjoy. Hej, mogoče bi pa bila ta serija primerna za dekleta v razvoju. Kaj pa vem

Opisat nameravam še Nodame Cantabile Finale, Hanamaru Kindergarten, The Qwaser of Stigmata, Fate/Stay Night TV Reproduction, Katanagatari…

LP
DjJuvan

PS: Je potrebno opisat še kakšne pornografske zadeve? Je tudi nekaj novih naslovov=)

Malo pred novim letom sem naletel na vest, da je slovensko podjetje AG Market odkupilo avtorske pravice za naslednje naslove;

• Čudežno potovanje (Spirited Away)
• Moj sosed Totoro (My Neighbor Totoro)
• Grad na nebu (Laputa: Castle in the Sky)
• Porco Rosso (Porco Rosso)
• Kraljestvo mačk (The Cat Returns)

Ghiblijeva dela, itak. Zanimalo me je, kje bi se jih dalo kupit. Rečeno mi je bilo, da v BigBangu. Zato sem se odpravil pogledat, kaj od tega sploh imajo. Seveda sem pred tem pogledal še njihovo stran, kjer sem našel skoraj vse te naslove. Naslovnih slik na žalost ni. Slišal pa sem o zelo trapastem napisu “ANIMA” čez petino celega DVD ovitka. Kaj za? In bojda je to njihova tržna znamka te zvrsti. Hvala, več kot deset let truda ljubiteljev animejev v Sloveniji je splavalo po vodi, ko s(m)o se trudili izobražit gledalce, da ima beseda “anime” čisto pravilne slovenske sklanjatve. Zdaj bodo vsi novinci spet blebetali “pogledal sem si en ful hud ANIMA!!!” – “Final Fantasy je tok huda ANIMA!!” – “Najraje gledam ANIMA” …. naj nadaljujem? Pa kaj smo? Slovenci, ali italjani? Italjani imajo vsaj dosti več animejev & mang kamorkol se obrneš. Pri nas pa popolna tema in še nepravilno trženje le-teh.

Ker me je firbec matral, sem si šel te zadeve pogledat v BigBanga… kjer sem po nekaj 10minutah na otroškem DVD oddelku končno našel dva njihova naslova…  edini dve škatlici zgoraj navedenih anime filmov. Praktično jih vse risanke zasenčijo, nekje v ozadju sem celo našel “Čarovnik Howl in gibljivi grad” od Cinemania podjetja. Ampak vse po 1 klinčev kos. EN kos. Ena škatlica! In še to vse zelo neopazno. Škoda, ker ne delam v BigBangu, ali celo kot potnik za AGmarket. Tiste police bi tok prevetril in preuredil, da bi zvrst animejev imela eno celo omaro zase in z dosti več kopijami DVDjev. Firme danes enostavno ne znajo več prodajat svoje robe, sploh kaj pomeni pozicioniranje svoje robe. Tega sem se posebej naučil kot študent v Perutnini Ptuj, ko se v trgovini boriš za najboljši prostor med policami. In ja, ANIMA res zasede petino DVD ovitka – še naslov filma izpade le kot en podnaslovček (font 40 proti fontu 25). Popolnoma napačen pristop.

Kaj me še precej moti. Tovrstni naslovi se po trgu vrtijo, a anime fandom zanje niti ne ve. To je tako, kot če bi prodajal ženske likalnike za lase mehanikom. Ne razumem, po kateri tržni logiki so se spravljali tovrstne zadeve spravit v promet. Na veliko označijo z ANIMA, kar takoj usmeri v ciljno občinstvo ljubiteljev tovrstnih animacij, na policah v trgovinah nimajo nobene pozicije, nikjer jih ne oglašujejo, niti poiskali niso spletnega fandoma, ki je v to zainteresiran.

Ampak konec koncev je super, da nekdo ponovno želi spravit animejske naslove v to podalpsko deželico. Upam le, da ne bodo nadaljevali z enakimi potezami in se bodo malce bolj zavzeli za razširitev še neodkrite niše.

LP
DjJuvan

PS: Ker sem imel ravno čas, sem njim na čast naredil en primeren logotip, ki bi lahko krasil v kotu naslovnega DVDja. Tole je bilo spacano v petih minutah, dosti bolj predstavlja neko “znamko” pa še ne daje toliko napačne interpretacije kakšna zvrst je to. Oziroma vsaj upam, da ne bo kdo to uporabljal za ime japonske animacije o_0

Verjetno ni treba dvakrat reči, da v Sloveniji ni mogoče najti enega tematskega lokala, ki bi bil na temo animejev in mang. Nasplošno zelo malo lokalov obstaja, ki bi se že imensko držali lastne tematike in ne bi bili eden od tisočih instantnih zbiralnic, kamor prideš samo na pivo. Mogoče sem tudi tokrat preveč pričakoval, sploh ker je bilo na videz nekaj presenetljivega. Ko vidiš ime lokala “Mangas Cafe Bar” in zraven lik iz animeja Death Note (ali celo Yozo iz Aoi Bangaku – ker sta si podobna), pričakuješ novost, nekaj drugačnega.
Nekaj časa nazaj sem imel idejo o odprtju lastnega lokala nekje v Ljubljani, tematskega seveda. Bil bi na temo japonske vizualne kulture – animejev in mang. Tako kot kakšni kofetkarji pridejo v lokal prebrat kakšen časopis ali knjigo, bi lahko v temu lokalu bral japonske stripe in anime-related revije. Lokal bi bil (lahko) opremljem z malce bolj vpadnim stilom in tematsko porisanimi stenami. Stregle pa bi nam čedne služkinje v čednih oblekicah<3

V “Mangas Cafe Bar” in Kiro na čelu nisem dobil prav nič od tega. Ne razumem zakaj točno so izbrali tako ime in logotip, kdo so njihove potencialne  stranke. Ne uspem jih najti niti na spletu, lokal pa je postavljen precej izven centra Ljubljane (v Polju med Zaloško in Zadobrovško). Priznam, da je zunanjost lokala zelo lepa, tudi znotraj (za običajen lokal) zelo urejeno. Imajo svoj parkirni prostor za lokalom in tudi zastekljen zunanji prostor za kadilce. Pogrešal pa sem parkirna mesta za kolesa, poleg tega me je bilo precej strah parkirat kolo za lokalom, kamor niti nisem imel pogleda. Natakarca je mlada in prijazna, postregla me je s sadnim čajem, ker sem že doma spil eno kavo. Notranjost lokala je precej majhna, dva televizorja, na vsaki strani en. Sedeži so zelo udobni in brez enega stola – razen barskih stolčkov. Cenikov za pijačo na mizi ni, imajo pa možnost prigrizkov. Pa zdijo se mi tudi cene precej primerne. Za čaj sem dal 1,10€.

V Ljubljani (natančneje v Šiški) že obstaja lokal še z bolj podobnim imenom – “Manga bar“, ki pa ima spet toliko veze z japonsko, kot banana z žogo. Naj se ti gostinci malce zresnijo in ponudijo kaj novega. Sramota na višku.

LP
DjJuvan

Snemanje mi je zanimivo, zato so mi zanimive tudi tehnike, ki se pri snemanju uporabljajo. Če bom v prihodnosti več svoje kariere posvečal snemalnemu področju ali režiranju, je treba poznati  osnovno teorijo filmskega jezika. Resda smo imeli precej na to temo na faksu, vendar nas s tem niso preveč gnjavili, pravzaprav precej premalo. Zato bom v tem prispevku obnovil teoretičen del filmskega jezika – planiranja. Vse to bom prikazal s preprostimi izseki iz svoje zbirke japonskih risank (predvsem iz Byousoku 5 Centimeter). Zraven bom poskusil tudi objasniti naravo tistega izseka, saj je vsaka poteza lahko podkrepljena s teorijo filmskega jezika. Napisana teorija lahko ni povsem točna, saj sem na podlagi strokovnega (okleščenega) gradiva poskusil zadeve zapisati po svojih besedah.

PLANI

• Splošni plan ali total

S splošnim planom se običajno gledalce informira o kraju dogajanja in so najbolj uporabni vhodni in izhodni kadri v neko dogajanje. Prikazujejo majhnost človeka, zgubljenega v okolju in slog dogajanja. V vsakem filmu mora biti dovolj splošnih planov, saj lahko pomanjkanje le-teh zmede gledalca in uniči tok zgodbe. Z njimi pa se spet ne gre pretiravati, saj opazovanje dogajanja od daleč ne pritegne gledalca.
Izsek na levi je iz filma Byousoku 5 Centimeter, avtorja Makota Shinkai, kjer je glavni protagonist filma prisoten na vlaku sredi ničesar v hudi snežni nevihti. Zaradi nemočnosti nad naravo, se protagonistu rušijo načrti, sam pa ne more prav nič narediti v teh razmerah. Sporoča njegovo majhnost, nemočnost in izgubljenost v neskončni naravi. Naslednji kadri se približajo nanj, ker prične izkazovati svoje občutke do trenutne situacije, zadnji kader pa se ponovno zaključi s splošnim planom.

.

• Srednji plan

Srednji plan se kliče tudi naravni, saj lik pokaže od glave do pet. Tovrstni plan ponuja pomembnejše podatke o zgodbi. V slednjem primeru se protagonist in prijateljica končno srečata po zelo dolgem času, plan nam sporoča pomembnost tega trenutka, katerega nadgradijo z bližnjim planom dekličinega dviga glave, nazaj na srednji plan, njeno potezo iz obupa in nato detajl njenih solz na lastnih rokah držečih protagonistovega plašča.

.

.

.

• Ameriški plan

Ameriški plan je bil predvsem v rabi pri westrnih, kjer so morali v plan ujeti kavboje s pištolami pištole. Pomenilo pa naj bi tudi, da se teža ozadja prenaša na človeka. Tovrstna tehnika se uporablja tudi pri zajemanju več likov in predmetov v en plan. V slednjem primeru se protagonist znajde na lokacijsko in časovno ključnem kraju celotne zgodbe. Vlak ga zadrži pri izpolnjeni obljubi iz preteklosti in ne omogoča dodatnega zapleta v zgodbi. Vlak postane teža na človeka, ki omeji njegovo osebno srečo.

.

.

.

• Srednje bližnji plan

Pri srednje bližnjem planu lik vidimo nekje od pasu navzgor. Uporablja se pri izražanju govorice telesa in tudi prikazu obraznih izrazov. V slednjem primeru opazimo zadovoljen izraz na obrazu, ker se je končno srečal s svojo prijateljico, v resnici pa zaradi okolja ta trenutek ni prav nič v cvetju. Deluje čustveno zelo težek trenutek njunega prvega snidenja, ki pa ni ravno tako, kot sta si prvotno zamislila.

.

.

.

• Bližnji plan

Pri bližnjem planu ozadje ni več pomembno, zato se bolj posveti razvoju zgodbe. Predhodno že izvemo, kakšno bo bistvo tega plana – iz totala v srednje bližnjega in nato bližnjega. Sočasno se njuni dialogi stopnjujejo, povezujejo v eno točko, nakar z bližnjim planom prikažejo bistvo njenega odgovora.

.

.

.

.

• Veliki plan

Veliki plan je za razliko od drugih planov mnogo večjega pomena – ni le tehnični izraz, ampak paralelna zgodba in retrospekcija. Nekaj, kar je izumil veliki Griffith. Veliki plan velja tudi za svečano in patetično sredstvo, s katero se zapisujejo velike besede. V slednjem primeru gre za veliki prelom čustev v protagonista zagledanega dekleta, ki jim sledi metaforični dialog in nato spoznanje.

.

.

.

.

• Detajl

Kot že samo ime pove, pri tem planu se osredotočamo na podrobnosti človeškega obraza ali predmeta. S tem sporočamo emocionalno stanje lika, njegov odziv ali  njegovo pomembnost. V primeru na sliki gre za kratko sekvenco o dejanjih glavnega protagonista. Z več zaporednimi detajli nam avtor pokaže globoko čustveno povezanost s neposlanimi sms sporočili. Predvsem zanimivo je, da je avtor v tem kadru uporabil le detajl in bližnji plan. Neobičajna poteza, ki bi lahko vodila v zmedenost dogajanja, ampak v tem vmesnem kadru izvemo čustveno bolečo resnico protagonista.

.

PLAN – KONTRAPLAN

Poseben, vendar zelo razširjen način sestavljanja planov je povezovanje plana s kontraplanom oz. planom, ki ima nasprotni kot. Najbolj preprosta uporaba tega načina je snemanja pogovora dveh obrazov v bližnjem ali celo bližnjem velikem planu. Tedaj v kadru najprej vidimo obraz ženske nato obraz moškega.

V mnogih primerih se plan-kontraplan uporablja tudi za prikazovanje časovne kontinuitete. Lik odvrže torbo na sedež -rez- se usede na nasprotni sedež. Med prvim in drugim planom ni bilo izgubljene niti sekunde filmskega časa. Kontraplan se je začel v trenutku konca plana.

Možen je tudi plan-kontraplan, kjer je vmesni čas med dvema planoma izrezan. To je najbolj uporabno, ko lik hodi skozi hodnik in se mu s rezanjem vmesnega dela skrajša filmski čas. Ali iz enega konca mesta v drug, po stopnicah in še kje. V slednjem primeru gre za plan vožnje z motorjem in kontraplan že na parkirišču.

To je zaenkrat to, če pa bom imel še kaj volje, bom napisal še o snemalnih kotih in filmski osi.

LP
DjJuvan

Pravkar sem si ogledal kratko, odbito, satirično in smeha utrgano epizodo, kjer se japonski minister Koizumi v igri Mahjonga spopade proti Južni Koreji. Vse je tok hitro in odfukano narejeno, da samo pokaš od smeha, k se pačijo in take idiotizme ven mečejo. Polet tega pokaže ministra Koizuma kot velikega badassa, minister Taro Aso se vključi v igro nekaj trenutkov kasneje in mu tudi reši rit, južno-korejskega predsednika Kim Yonga pa pokažejo kot enega retardiranca xD Še celo norca se delajo iz tiste afere glede korejskega kršenja sporazuma o izdelavi orožij. =D

Koizumi junichiro

Taro Aso

Kim Yong

Jaz sem umiral od smeha =DDDD

LP
DjJuvan

PS: V upanju še kakšnih takšnih utrganih zadev xD
PS: Seveda je vse to fikcijsko! Liki ne predstavljajo resničnih oseb!

Na enem angleškem blogu so mi obudili in ponovno privlekli solze na plano, ko sem vnovično videl najbolj tragičen in nepričakovan konec serije Code Geass. Ko gledaš sprva akcijsko znanstveno-fantastično serijo, s fenomenalnimi zapleti-razpleti, odlično zgodbo, te na koncu praktično ubijejo s tragičnim koncem. Verjamem, da mnogi sploh ne morejo verjeti, da se je tak awesome lik “žrtvoval” za boljši svet.  Še zdaj se mi solzijo oči, dobim kurjo polt in naredi se mi cmok v grlu. Tisti, ki smo gledali ta show, bodo ponovno s težkim srcem pogledali spodnji zadnji utrinek vsemogočnega Leloucha, rešitelja sveta, heroja pod imenom “ZERO“. Kdor pa še ni pogledal te serije, si jo hitro dolpotegnite in poglejte, saj vam slednji posnetek morda ne bo tako tragično izpadel, ker marsičesa ne boste razumeli. Globino tega trenutka! VELIČINO TEH ZADNJIH MINUT! (slednji posnetek je pravzaprav tudi spoiler, zato previdno, če si ne želite uničit užitek ob gledanju celotne serije)

Dobite jo tukaj:
Code Geass 1. sezona (25 epizod) (1080p HD)
Code Geass 2. sezona (25 epizod) (720p HD

All Hail Brittania!

LP
DjJuvan

Kako se ne bi mogel počutiti bolje. Samo še kakšna bejba pod mizo mi manjka, pa bi lahko na mestu umrl. Če vsako leto ne razkurim nekaj folka s svojimi “forami”, potem ziher ne bo odlično leto. Avatar je bil kot nalašč za dvigovanje prahu – hej, vsaj obisk bloga se mi je dvignil po dolgem času. Itak ima pa vsak svoje mnenje glede tega filma, zato tudi moje besede niso svete. Zabavno je le gledat, da provokacije res najbolj doprinesejo k obisku, česar se še najbolj zaveda portal 24ur. Moja želja ni imeti blog na nivoju 24ur portala, ampak vsebinsko bolj korektnega, zanimivega in z resničnimi dejstvi. Afterall, kdo v Sloveniji pa še je sposoben pisat tak blog? I dare you!

Verjetno je vsakemu malce bolj treznemu jasno (2dni po novem letu le redkokomu), da Avatar ni kopiral Nausice, so pa elementi ironično podobni.  Lahko, da je kdaj 20let nazaj kje videl ta anime, pa je ideje dobil podzavestno… bôli me sklep na komolcu. Tako ali tako je še sam priznal, da je inspiracije črpal iz mnogih drugih naslovov. Zato si lahko tudi moja opažanja in provokacije vzamete v rezervo. Če tega ne znate, vam ni pomoči. Vaše maltretiranje mojega vnosa pa mene sploh ne gane in me ne bo ganilo niti pri nadaljnjem pisanju. Če bi se jaz toliko zbruhaval na mnoga slovenceljska mnenja, da so animeji crap pa take fore, od mene ne bi več nič ostalo. Kanalizacija bi odplaknila že vse. Ampak jaz se vseeno počutim odlično. Bolj kot je ljudstvo trmasto, več energije dobim – I eat your stubbornness!  Beware!

Leto 2010 je tukaj in ima pred seboj vsaj ~150 novih naslovov animejev, zimska kolekcija pa se že počasi napolnjuje (50% popusta na bližnjem trackerju tokyotosho.info – če jih vzamete 30, vam vse ostale podarijo). Predvajali naj bi se slednji naslovi; Durarara!!!, Dance in the Vampire Bund, So-Ra-No-Wo-To, Hanamaru Kindergarten, Nodame Cantabile Finale, Gag Manga Biyori+, Qwaser of Stigmata, Baka to Test to Shoukanjuu, Hidamari Sketch x***, Harukanaru Toki no Naka de 3, Ookamikakushu, Rose O’Neill’s Kewpie, Omamori Himari, Ladies Vs Batlers!, Chu-Bra!!, Weis Survive R, Kaito Reinya, Heartcatch Precure!, Tokimeki Memorial 4 – The First Finder, Aki Sora, Fate/Stay Night TV reproduction, Quiz Academy 2, “Boku, Otaryman”, Katanagatari, Halo Legends, Dante’s Inferno, … počekirajte anidb kolendar za bolj natančne podatke

Zaenkrat sem si uspel pogledat slednje naslove;

Aki Sora - totaln crap. Avtorji ga niso niti označili, da je to za polnoletne osebe, saj vsebuje preveč eksplicitne vsebine. Sej se danes sex pa erotika najbolj prodajata, ampak tovrstne poteze so absurdne. Ven izrežeš scene z janezki in češpljami, pa že misliš, da je to primerno tudi za nepolnoletne? Poleg tega je tudi incestna tematika – sestra versus brat (ki pa ima še eno enojajčno dvojčico). Starejša sestra praktično “posiljuje” svojega brata… poleg tega je brat tok poženščen, da moraš biti že pozoren, kater spol sploh je. Resnično idiotska poteza. Hvala bogu je nastala le ena epizoda. Do NOT watch!

Halo Legends – pravzaprav je to neka koprodukcija (če me spomin ne vara), naredili pa so eno kratko animirano serijo za igračarsko franšizo Halo. Bolj mlačno za pogledat, je  nekaj akcije in drame, kakšne posebne zgodbe nisem zapazil, ampak gre bolj za dnevne izkušnje in življenje teh vojakov. Kakšni fani igre bodo definitivno tole pogledal, zadeva pa je tudi v angleški sinhronizaciji. Zaenkrat je znano, da bo vsaj 7 epizod. Zgleda pa, da se vsem anime fanom jebe za to serijo, ker sem našel le prvo epizodo. Jaz vam priporočam, da si raje pogledate fanovsko serijo Red vs. Blue

So-Ra-No-Wo-To – Ena bolj vojaško/slice-of-life naravnanih zadev, dizajn likov ZELO spominja na serijo K-On in spet se gre o nekih glasbilih… predvsem pa o legendi, ki jo ima mesto dogajanja. Bogve, koliko bo imela ta legenda v prihodnjih epizodah pomena, bolj sem prepričanja, da bo spet na koncu nastal nek light music band =) Vse skupaj se dogaja bolj počasi, glavni lik je spet ena nerodna punca, art se mi zdi slabši od K-Ona, muska je vredu, kraj dogajanja spominja na eno špansko mesto. Verjetno bom še spremljal naprej, bolj zaradi K-Ona, kot pa da bi mi bila zares posebna zadeva. In these days, anything is possible – mogoče bodo kaki modrokožci začeli okol laufat in se pritoževali nad človeškim poseganjem v naravo=).

Cobra the Animation – Povsem nova zadeva uber starega animeja “Cobra”. Niti nimam želje gledat originalne serije iz leta 1982, ampak ta nova zadeva izgleda kot malce bolj futurističen James Bond z nekaj dodatki =)  Cobra ves čas zbija šale, boli ga kita za vse okoli njega, pijan brez padala skače iz avijona… Norc do amena, ampak vseeno zabaven =) Že na začetku naleti/zaleti na eno hudo bejbo, ki je v smrtni nevarnosti… zato se ji odloči pomagat. No ja, bolj zarad tega, ker je huda bejba, kot da mu je mar za nevarnost

V prihodnje si bom pogledal še Chuu Bra!!, Baka to Test to Shoukanjuu, Dance In The Vampire Bund, Ookami Kakushi in mogoče Durarara!!

LP
DjJuvan

Že ste lahko brali moje izbruhe glede najnovejšega filma Avatar, ki za mnoge postavlja nove mejnike; film, ki je bil v izdelavi 10 let. Izdelal pa ga je nihče drug, kot zelo znani režiser James Cameron. Na Sekai blogu se niti nisem dotikal vseh kopiranj iz animejev, ker še nisem videl enega specifičnega filma, 26 let star Nausicaa of the Valley of the Wind (Kaze no Tani no Nausicaa). Danes bom odprl novo poglavje v poniževanju Avatarja, mogoče zadnje, ali tudi ne. Cameron je za Avatarja vsekakor pobiral ideje iz skoraj 30 let starega ANIMEJA.

Zanimivo, kako mnogi hvalijo, da je svet v Avatarju čudovit. Priznam, fotorealizem je nadmočen in unikaten, skoraj resničen. Težava pa nastane, od kje je Cameron to okolje pobral. Kar nasmeh mi je šlo, ko sem si pogledal res odličen film Nausico, kjer sem našel kar nekaj zelo podobnih (ali kar enakih) stvari, na katerih je Avatar zgrajen.

Predvsem je pri Avatarju zanimivo okolje, saj se vse dogaja na tujem planetu Pandora, kjer je ozračje povsem strupeno. Ampak, če dobro pogledamo Nausico, je območje okoli rastlinskega okolja popolnoma enako strupeno in človeka ubije v petih minutah. Že ena inhalacija je lahko dovolj, da ti rata slabo.

Mnogi so pri Avatarju hvalili tudi čudovito rastlinje, ki se sveti in je, kot bi bilo živo. Ironično, je tudi tovrstno zelenje pri Nausici čudovito, čeprav je zadeva stara že 26let in je zrisana. Sory, ampak takrat so tudi v StarWarsih komaj spoznavali fotorealizem (če so).

In, ko že misliš, da si v prvih petih minutah videl le dejavu in da se ti le sanja, je to šele začetek filma. Pandora je imela zelo zanimive tudi živali, mnoge so spominjale na plenilce v gozdovih po naši Zemlji, le v malce genetično spremenjenih oblikah. Isti drek spoznaš tudi v risanki, kjer so insekti okrepljeni, večji in dosti bolj nevarni. Edina, ki jih uspe razumeti, je princesa Nausica (na zgornji sliki). Na spodnji sliki pa je primerjava velikosti človeka na “konju”, ki beži pred nenavadno gosenico.

Najbolj zabaven del pa je predvsem Ewy (ali kako se že imenuje pri Avatarju), ki je precej podobna iz Nausice. Nima nekega posebnega imena, je pa del narave in živali. Ewy, connecting people since 1984.

Ker pa je Nausica tudi precej tipična zgodba človeške pohlepnosti in nespoštovanja, imaš tudi idiote marincu Quaritchu podobne (tisti s tremi lepimi brazgotinami). Čeprav priznam, je ta idiot v Nausici malce bolj pičkast. Ni tok moškosten, kot je Quaritach. Le kakšna cigara in skodelica kave mu še manjkata v roki in malce boljše šale.

Zelo prepričljiva tukaj je pa predvsem legenda. V Avatarju je bil to tisti, ki je zajahal največjo pošast na planetu. Tukaj pa se to ne zgodi tako “podebiljeno”, ampak zelo spontano, z veliko sreče in nepredvidljivosti. Ta dogodek ti res odvzame dah in napolni z žalostjo.

Ampak, vselej je bil konec pri obeh filmih “srečen”. Le da pri Nausici s precej manj brezglavega masakerja.

LP
DjJuvan

PS: Pa naj še kdo reče, da animeji niso zanimivi.
PS2: Ko si še enkrat ogledam Avatar, mogoče najdem še kakšne zanimivosti. Stay tuned.
PS3: Da ne bo preveč povišanih pritiskov, naj vsak pri sebi presodi, koliko “bi” lahko avatar kopiral. Zgoraj sem podal le podobnosti, ki so meni šli v nos.