DjJuvan

Archive for February, 2010

Če naletiš na strani, portale in bloge, ki so okrašeni, opremljeni in oblikovani v animejskem stilu, je to povsem razumljivo. Danes pa sem (po zaslugi sestre) naletel na adsense oglas, ki me je vabil na frizersko-manikersko spletno stran Art&Beauty Studio, opremljen z likom iz animeja K-ON. Ista karikatura pa se pojavi tudi na single glasbenem CDju po tem animeju. Liku je ime Azusa in je najmlajša članica novonastalega šolskega glasbenega banda v K-ON seriji. Ta serija mi je precej všeč. Vprašanje je le, koliko se zaveda avtorskih pravic okoli tega njihov oblikovalec – čisto dobronamerno pravim.
Azusa je tok MOE <3

Go go go Azusa, get that kejki!

LP
DjJuvan

PS: Škoda, ker se nahajajo v Kopru… sem razmišljal, da bi si kupil majico s tovrstnim likom in šel malce k njim sfrizirat svojo glavo =)

In še zadnja edicija novih animejev letošnje zime. Tudi malce bolj pozitivna glede na prejšnje kolekcije. Iz še zadnje štirih opisanih najbolje izstopata dva naslova. Eden je že tretje nadaljevanje priredbe zelo uspešne mange, druga pa precej kul starodobna zgodba o iskanju posebnih mečev. Predvsem pa je tokratnja sezona zelo žalostna na področju “pritegljivosti” – to se še posebej pozna, če spremljaš še kakšen 10 let star anime. Ko takoj po ogledani epizodi komaj čakaš, da klikneš naslednjo epizodo… in kaj kmalu se znajdeš sredi noči, ko cela Ljubljana že spi. What? what? Sej sem pogledal samo nekaj (20) epizod… !?!? Tisti občutek, da te z navdušenjem vleče naprej.

Notame Cantabile: Finale - Definitivno priporočam ogled. Resda je tole že tretja sezona, vendar se vseeno splača pogledati predhodne serije. Sploh bodo z veseljem gledali navdušenci klasične glasbe – katere res ne primankuje. Od mozartov, bethovnov, valekov in mnogih drugih. Pa ne gre se samo za glasbene prizore, ampak tudi odnos ljudi do glasbe, uspeha, razmerij, osebnih problemov, sceno okoli klasične glasbe… itd. Kul serija in jo priporočam.

Katanagatari – Ta zadeva je v nekaj stvareh zelo posebna. Zelo poseben art deluje zelo nizkoproračunsko, na prvi pogled zelo neprivlačno. Ampak vseeno rata precej simpatično, še posebej tista belolaska<3 Drugo je dolžina vsake epizode in način predvajanja… epizoda traja skoraj uro in nove epizode se predvajajo mesečno (ne tedensko, kot smo vajeni). Imamo tudi zelo zanimive like, malce bebavega protagonista, ki malce spominja na Gokuja – štorast in počasen, vendar močan. Zgodba pa se vrti okoli iskanja zelo posebnih mečev, zaradi katerih te izdajo še tako zanesljivi klani (nindže, samuraji…). Zato so morali poiskati klan, ki ne potrebuje mečev za bojevanje.

Hanamaru Kindergarten – Simpatičen anime, ki se vrti okoli novopečenega vzgojitelja v vrtcu. In ni treba dvakrat reči, da je mularija v vrtcu nepridvidljiva… sploh ker je ena od deklic na cesti narobe razumela prijazen pozdrav novopečenega vzgojitelja, ker pa je videla na televiziji, da fantje na podoben način osvajajo dekleta, ga je pred vsemi obsodila, da jo je osvajal =D dramaaaaaaa, hahaha. In da je komedija še bolj pestra, mularija dela razne vragolije…

The Qwaser of Stigmata – Sprva sem se te serije precej otepal, ker mi je (po screenshotih) delovala zelo perverzno. Kar je tudi res, ampak, tematika in zgodba sta zelo kul. Tudi art je super. Akcija je fenomenalna… obvladanje določenih kovin in spreminjanje njihovega agregatnega stanja v namen bitk je pač poslastica. Seveda to obvladajo le določeni “Qwaserji”, ki so kot nekakšni zavrženi sinovi boga. Energijo pa črpajo iz dojk žensk – večje sise kot ima ženska, močnejši je Qwaser in poleg tega mora tudi znat obvladat svoj element (železo, magnezij, zlato…itd). Ni slaba zadeva. Če bi bila manj perverzna, bi bilo še dosti bolje

To je z moje strani vse, opisal sem večino bolj izpostavljenih zimskih naslovov… zdaj je odvisno le od vas bralcev, kaj vam zgleda zanimivo in primerno vašemu okusu. Vedno je treba dati priložnost različnim serijam, četudi samo izgledajo bedno, se lahko izkažejo za vaš nov najboljši naslov na lestvici. Ali pa pač ne. Mene so mnogi “na videz” bedni animeji mnogokrat presenetili. Ali obratno. Zato si zmeraj vse vzamem v rezervo.
Za naslednjo sezono dvomim, da bom pisal takšna kratka mnenja, mogoče bom raje to usmeril v videobloganje, ki ga trenutno prakticiram na Youtube kanalu SloAnimeORG. Videobloganje je težje izvest, vendar te folk vzame bolj resno, saj je vloženega dosti več truda in jajc. =)

Enjoy
DjJuvan

otaku – (po naše “manijak”): oseba, ki je telesom in dušo predana svojemu hobiju.

Na tujem blogu sem zasledil zanimiv in hkrati nenavaden prispevek o odzivu ženske do tipa, ki se ukvarja z “neobičajnim” hobijem. Kaj je za ljudi neobičajno ne bi želel preveč debatirat (Lahko pa na hitro).  Se vam zdi oseba odvratna, če je njegov/njen hobi zbiranje pajkov, pločevink, nagačenih živali? Ali pa je morda obsedena z rastlinami, čistočo, kolekcijo pr0n koledarjev in nakupovanjem tehničnih stvari? Povsem “normalni” hobiji? Kaj pa je potem gledanje animejev/mang, zbiranje figuric (tudi erotičnih), slikic z narisanimi deklinami, blazine z najljubšimi liki …? Ali ni to tudi povsem normalen hobi? Če VAM ne prija, je zato odvraten/nenavaden/ničvreden? C’mon, smo v 21. stoletju, lahko bi že spoznali, da obstaja rek; “100 ljudi, 100 čudi”.

In tukaj je izhodiščna točka za slednjo diskusijo.

(Najverjetneje) na japonskem je popolnoma objokana ženska na spletu priznala, da je šele zdaj spoznala s čim se ukvarja njen novi fant, v katerega je (bila) totalno zaljubljena. Ženska je v svojih 30-ih letih, zaljubila pa se je v 4 leta mlajšega moškega. Ji je zelo lušten, prijazen, stilsko oblečen in urejen. Spozna se na musko, filme in tekoče trende in zna veliko povedati o tem. Po treh mescih njunega odnosa pa je spoznala, da je v resnici “otaku” in je zainteresiran v animeje in cosplay. Čeprav ne izgleda kot običajni otakuji  po ulicah Akihabare (japonska ulica – paradiž za g33ke), se vseeno udeležuje dogodkov iz teh področij. Njegovo računalniško namizje je okrašeno z vijolično-roza narisano Miko deklino. Spoznala sta se preko prijatelja, in je povsem razočarana, ker ji ni povedal, da je otaku že od začetka…. zdaj si bodo ljudje okoli nje mislili, da je tudi ona otaku. Če njeni prijatelji izvejo za to, bo v njihovih očeh izgubila osebno vrednost.

Na to (idiotsko) izjavo so (logično) prihrumeli tudi zelo argumentni odzivi:

“Otaku or whatever, there’s no way anyone loses worth just by dating someone with a particular hobby. In fact, I think a woman who judges a man like that is a person of low worth in the first place.”

“Worth? What is this worth you keep going on about? Is a woman dating a doctor worth a lot more, perhaps? A pilot? A celebrity? I’ve never heard of anyone being worth more because of dating someone like this. So how could anyone be worth less?”

“You’re talking about your worth with a stylish boyfriend 4 years your junior? You’re shy and in your thirties. The one who should be picky is your boyfriend.”

“There’s no such thing as a perfect man. How long are you going to be a little girl dreaming of one? That’s why you never had a boyfriend up until now. If you break up with him you’d be doing him a favour – you’re a very cheap woman.”

S temi komentarji se strinjam tudi sam. Spominja me na sceno, ko te ženska pusti (ali sploh ne pogleda), ker nimaš dovolj debelo denarnico, ali če nimaš dovolj dobrega avta. Pleh pičke in keš pičke. Seveda je še dosti drugih primerkov, med njimi ni dosti razlike. Točno taka je tudi zgoraj objokana 30-letna frajla, ki se ji urca izteka, pa jo iz tira vržejo take malenkosti. Zakaj je “otaku” manj zanimiv, od običajnih ljudi in običajnimi hobiji, zakaj bi bil tak človek ničvreden? Ali ni tako, da nas nasprotja in drugačnost privlači? Mislm, watafak?

“zdaj si bodo ljudje okoli nje mislili, da je tudi ona otaku. Če njeni prijatelji izvejo za to, bo v njihovih očeh izgubila osebno vrednost.” – naj nekdo iskreno pove, od kdaj je važno, kaj si drugi mislijo o tvojem izbrancu/izbranki, če si vanj/vanjo zaljubljen in bi ob njemu/njej rad preživel vsako minuto svojega življenja? Osebno ne bi želel na to temo nič več reči, saj še nisem tisti srečni “otaku”, ki bi me poleg hobija osrečevalo tudi prijazno (pravo) dekle.

Težka debata, ni kej.

Lp
DjJuvan

Tokrat objavljam malce nenavaden prispevek, bolj po zaslugi tujega bloga. Erotične igre so pri nas še manj znane, kot animeji in (definitivno) nihče niti ne ve, kaj je to. Če ste kdaj igrali kakšne flash igre s pornografsko vsebino, kjer slačiš/nateguješ/zlorabiš dekleta, so japonske erotične igre popolnoma nekaj drugega. Za razliko od mnogih “hentai” zadevščin, gre za zgodbo, kjer oseba pred zaslonom z lastnim trudom pripelje do kakršne koli seks scene. Odkrito povedano, nisem še nobene take igre uspel preigrat – bolj iz razloga neznanja japonščine, kot pa da bi imel čas za to. Ker pa nihče na slovenski sceni noče o tem pisat, se moram sam malce bolj potrudit. Takole pa sem na podlagi wikipedije v slovenščino prevedel za SloAnime gradivo; (Erotične igre spadajo pod vizualne romane)

Vizualni roman je interaktivna fikcijska igra, ki vsebuje statične slike, običajno v animejskem stilu. Že iz imena pa se da ugotoviti, da je ta zvrst zelo podobna mixed-media (mešani art) romanom ali tableau vivant (živa slika) prizoriščnim igram. Vizualne romane na zahodu običajno kličejo dating sims (simulacija zmenkov), kar pa je en velik nesporazum. Vizualni romani niso podžanr simualcijskih iger, ampak pustolovskih iger. Tako je prišlo do zmede z drugim žanrom “simulaciji zmenkov”, s katerimi imajo običajno precej podoben princip vizualizacije, vendar ima igralnost bazirano na statističnem igranju.

Vizualni romani se od drugih iger razlikujejo po tem, da potrebujejo le minimalno človeško poseganje v dogajanje. Vse kar je potrebno delati je sledenje tekstu, slikam in zvočnim efektom; za menjavanje teh interakcij pa skrbimo s klikom na miško ali tipko na tipkovnici. Možno je tudi hitro prevrtavanje celotnih dogajanj (odvisno od danih nastavitev).

Večina vizualnih romanov ima več različnih rdečih niti zgodbe in unikatnih koncev; tukaj je vse odvisno od interakcije človeka, ki sam izbira potek zgodbe skozi različne možne dialoge ali odločitve v danih situacijah med igranjem. Način poteka igre je zelo podobna knjigi za otroke “Choose Your Own Adventure”, vendar je razlika v zasnovi zgodbe in bolj poglobljenih likih pri vizualnih romanih drastično višja.

Rain memory -Amayadori-

Podjetje: flap
Datum objave: 19. februar, 2010

Gre se o mudelu, ki sovraži dež in kot iz jasnega naleti na dekle z imenom Rein.

Puara!

Podjetje: しゃくなげ (Shakunage)
Datum objave: 19. februar, 2010

Perverzna komedija o dekletih, ki želijo z Reiichijem zanositi.

Real Kanojo

Podjetje: ILLUSION
Datum objave: 19. februar, 2010

3D očala gor, čas je za revolucijo 3D tehnologije – erotična igra, kjer lahko žensko skoraj primete za joško. Za polno skledo potrebujete še webcam, ker tako upravljate igro!

Zdaj pa resno, to so bojda najbolj crap ne-pričakovane igre – več teh novih naslovov lahko pogledate tukaj. Če vas s tega področja zanima kaj več, je najbolj prebrskati temu namenjeno bazo, kjer se zbirajo tudi informacije o ljubiteljsko prevedenih verzijah vizualnih romanov – http://vndb.org/

Želim vam lep samozadovoljiv večer =)
LP
DjJuvan

PS: Pozabil sem omenit, da kakšne igre lahko trajajo tudi po več 50 ur…